Zdravje
2674 ogledov

Logarjeva odgovarja na vprašanja o zdravljenju bolnikov s covid-19

Mateja Logar
Na kakšno terapijo in zdravila stavijo infektologi ta hip?

V UKC Ljubljana so pripravili odgovore na najpogostejša vprašanja o covid-19, ki jih objavljamo v celoti: 

"Po prvem valu okužb je v družbi zavladalo prepričanje, da bo novi koronavirus vsaj do jeseni miroval, nato pa so se začeli pojavljati novi primeri že sredi poletja," pišejo pri UKC Ljubljana, kjer so objavili najpogostejša vprašanja o covid-19, ki jih spodaj objavljamo v celoti. "S prihajajočo sezono prehladnih obolenj z gripo na čelu bi se lahko razmere katastrofalno poslabšale in usodno obremenile zdravstveni sistem."

Odgovore je pripravila infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni.

Se je način zdravljenja bolnikov s COVID-19 v zadnjih mesecih s pridobivanjem vedno novih znanj spremenil? Na kakšno terapijo in zdravila stavijo infektologi ta hip?
Bistvenih sprememb ni, specifičnega zdravljenja še vedno nimamo, v teh mesecih pa smo pridobili izkušnje, ki nam pomagajo k boljši oskrbi bolnikov. Zavedamo se, da potrebujejo sorazmerno dolgo hospitalizacijo v primerjavi z drugimi okužbami dihal. Pri večini gre za podporno zdravljenje, torej nadomeščanje tekočine, oskrbo s kisikom, po potrebi zdravila za zniževanje povišane temperature in analgetike.

Pri tistim s hujšim potekom bolezni, kjer pride do potrebe po mehanski ventilaciji, se odločamo za zdravljenje z remidisivirjem, ki je tako v ZDA kot Evropi edino registrirano zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s covid-19; na voljo je favipiravir, zdravilo z Japonske, predhodno uporabljano za zdravljenje gripe, namenjeno tistim, ki nimajo zelo hudega poteka bolezni, a imajo dejavnike tveganja, da bi lahko prišlo do zapletov in težjega poteka; tu je še deksametazon, ki se kaže kot učinkovito zdravilo pri preprečevanju poslabšanja pri bolnikih, ki že potrebujejo kisik, tako da ne pride do potrebe po mehanski ventilaciji.

Kaj pa cepivo, kakšne so realne možnosti, da ga uspešno razvijejo v kratkem?
Kar nekaj potencialnih cepiv je že v klinični fazi raziskave na večjem številu ljudi, pri cepivih pa je situacija žal taka, da samo šest odstotkov izmed tistih, ki pridejo do te faze, tudi v resnici pride na tržišče, tako da je trenutno možnost, da pride eden ali nobeden. Pri cepivu je pomembna učinkovitost, torej da z njim dosežemo ustrezno zaščito, ne smemo pa pozabiti na to, da mora biti tudi varno. Podatki začetnih kliničnih raziskav kažejo na dobro imunogenost, torej da prejemniki cepiva tvorijo protitelesa, na živalskih poskusih se je izkazalo, da je učinkovito tudi pri preprečevanju okužbe, za ljudi o tem še nimamo jasnih podatkov. Zdaj pa bodo večje raziskave na prostovoljcih pokazale tudi, kako je s stranskimi učinki.

Je cepljenje proti gripi to sezono še bolj pomembno?
Vse nas skrbi, kakšna bo situacija pozimi, ko imamo še povečano število obolelih za gripo. Za to bolezen pa k sreči imamo cepivo, za katero vemo, da je varno in ga priporočamo vsem, predvsem pa tistim, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, torej starejšim od 65 let in tistim s pridruženimi kroničnimi boleznimi.

V delu družbe vlada prepričanje, da stroka z opozorili glede nevarnosti koronavirusa pretirava, da so bili tudi spomladi sprejeti ukrepi pretirani.
Spomladanski ukrepi so bili zelo učinkoviti, saj smo v relativno kratkem času uspešno zamejili širjenje okužbe, ki se je najprej širila eksponentno. Ko smo jih sprostili in malo pozabili na prisotnost virusa, pa so se hitro začeli pojavljati novi primeri, kar potrjuje, da so bili ukrepi utemeljeni. Zaenkrat skušamo z blažjo obliko ukrepov vzdrževati čim bolj normalen način življenja, če bo število okužb spet hitro naraščalo, pa jih bo treba zaostriti.

covid-19 UKC | Avtor: UKC LJ UKC LJ

Tudi zaščitne maske so bile že večkrat jabolko spora. Medtem ko se nekateri upirajo nošenju, so jih drugi vzeli kot modni dodatek. Pa vendarle obstajajo nekakšna pravila, kakšne naj bodo maske, da sploh nudijo zaščito …
Navadne bombažne maske ščitijo druge pred nami, torej če smo mi okuženi, preprečijo, da bakterij ne širimo v svojo okolico. Pomembno pa je, da je maska iz ustreznega materiala, takšna iz svile ali gaze zelo slabo ščiti, saj prepušča veliko delcev. Najbolj ustrezne so maske iz tkanine, iz kakršne šivajo bombažne majice, ali pa iz blaga kuhinjske krpe, te nudijo primerljivo zaščito kot kirurške maske. Je pa treba za masko tudi ustrezno skrbeti, pravilno mora biti nameščena, vsak dan jo moramo oprati, in to vsaj na 60 stopinjah in jo tudi prelikati. Sicer ostanejo vsi virusi in bakterije na površini maske, z dotikom pa jih prenesemo v okolico in na ta način posredno omogočimo širjenje virusnih in bakterijskih okužb.

Znana so priporočila stroke: nošenje mask, umivanje rok, vzdrževanje razdalje ... Kaj pa prehranski dodatki, ki naj bi okrepili odpornost organizma na okužbe?
Žal čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred virusnimi okužbami, ni. Je pa vsekakor smiselno, da skrbimo za svoj imunski sistem: se redno gibamo v naravi, dovolj spimo, uživamo zdravo prehrano. Prehranska dopolnila pri tem nimajo prave dodane vrednosti.

V kolikšni meri je z vidika stroke merjenje telesne temperature pred vstopom na delovno mesto za boj proti koronavirusu učinkovit in smiseln ukrep?
Merjenje telesne temperature je smiselno, če spremljamo tudi druge klinične znake in simptome, ki so značilni za covid-19. Sama povišana telesna temperatura je sicer eden izmed najpogostejših znakov pri ljudeh, ki prebolevajo covid-19 in se pojavi pri več kot 90 % bolnikov.

Kako je s temperaturo pri ljudeh, ki znakov okužbe nimajo in jih ne kažejo?
Ljudje, ki niso okuženi, nimajo bolezenskih znakov in tudi ne širijo okužbe, ker niso okuženi. Če mislite asimptomatske osebe, pa seveda pri njih okužbe s pomočjo merjenja telesne temperature ne bomo zaznali, tukaj so za preprečevanje širjenja okužbe pomembni ostali ukrepi – fizična distanca, razkuževanje/umivanje rok in nošenje mask, če ni mogoče zagotavljati razdalje 1,5 metra.

V kolikšni meri je to smiselno merjenje tudi glede na to, da se znaki okužbe, kot je temperatura, lahko pojavijo šele po nekaj dneh?  
Pri bolnikih s covid-19 je vročina polega kašlja eden izmed začetnih in vodilnih simptomov.

Ali so ljudje, ki imajo že tako ali tako brez katerekoli bolezni ali okužbe za spoznanje višjo temperaturo kot ostali?
Telesna temperatura pri sicer zdravih ljudeh tekom dneva niha za 1°C in je višja zvečer kot zjutraj, zviša se nam lahko pri fizičnem naporu ali po daljši izpostavitvi soncu ali vročemu okolju.

Ali obstajajo drugi nebolezenski dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno temperaturo človeka?
Vročina ni samo posledica infekcijskih bolezni, ampak je lahko prisotna tudi pri nekaterih rakavih boleznih in avtoimunskih bolezni.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • Ender3 14:22 05.oktober 2020.

    Kaj naši strokovnjaki mislijo, da kakih bolj relevantnih informacij ni mogoče dobiti na netu. Malce se podcenjuje državljane.!

  • maresem 09:23 05.oktober 2020.

    Stavite na zdravo kmečko pamet in pustite ljudi živeti v miru, bagra zavojevalska lažniva