Logarjeva: Sproščanje nekaterih ukrepov je možno

Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana meni,  da bi bilo sproščanje nekaterih ukrepov, govora je o odprtju trgovin, kozmetičnih in frizerskih salonih, že mogoče: "Trenutne razmere so še vedno takšne, da hitrega sproščanja ukrepov ne moremo z veseljem pričakovati, če pa gre za sproščanje dejavnosti, pri katerih bo možno zagotavljati varnost, da ne bo v stiku večje število ljudi, da na storitveni dejavnosti ena oseba v prostoru, ki bo očiščen in prezračen, je to možno." pomembno spremljanje, če bi se trendi poslabšali pa spet ponovna uvedba ukrepov.  

Vse več podatkov o tem, da covid pušča spremembe na pljučih

Trenutno je v UKC Ljubljana hospitaliziranih 341 bolnikov s covid-19, stari so med 17 in 93 let, na intenzivi se zdravi 60 ljudi, najmlajši je star 35 let, najstarejši 82 let. Preko vikenda je bilo sprejetih 50 novih bolnikov, kar 10 na intenzivo, stari so med 44 do 74 let. 

"Gre za ljudi, ki bi bili sicer sposobni živeti polno življenje še vrsto let, kar pa je ob prebolevanju tako hude okužbe postavljeno pod vprašaj. Če bodo preživeli akutno obliko okužbe, se vedno postavlja vprašanje, kakšna bo kvaliteta njihovega življenja po preboleli okužbi. Vedno več je podatkov, da ostajajo spremembe v pljučnem parenhimu še več mesecev po preboleli okužbi, Ne vemo, ali bodo spremembe na pljučih trajne oziroma, ali bodo vplivale na kvaliteto posameznikovega življenja," pravi Logarjeva. 

Rutinsko testiranje: Hitri testi precej zanesljivi

Pri zaposlenih na UKC Ljubljana so pretekli teden začeli izvajati rutinsko testiranje tako s hitrimi testi kot s PCR testi.
Med zaposlenimi so konec tedna odkrili 50 okužb, nekateri so bili predsimptomatični, nekateri tudi asimptomatični. 
"S takšnimi testiranji vidimo situacijo v določenem trenutku, vemo, da je nekdo pozitiven, ne vemo pa, kaj se bo zgodilo čez dan ali dva. Če nekoga najdemo v predsimptomni fazi, bomo, če ga umaknemo iz delovnega procesa, zmanjšali možnost, da bi prišlo do širjenja okužbe na sodelavce. Zaradi hitrega ukrepanja je treba iz delovnega procesa umikati bistveno manj ljudi," poudarja Logarjeva.
Testiranja izvajajo enkrat tedensko, pozitivni hitri test pa potrdijo še s PCR testom. Odstopanj je malo, pravi Logarjeva, odkrili pa so nekaj lažno pozitivnih rezultatov hitrih testov. 

Pred božičnim obiskom sorodnikov na hitri test?

Še pred božičem naj bi se po nekaterih podatkih, v Sloveniji začela tudi splošna množična testiranja.
Na novinarsko vprašanje, ali bi bo v času božičnih praznikov, negativni hitri test zelena luč za obisk sorodnikov, Logarjeva odgovarja: "Kot sem že poudarila, gre pri testu za odkrivanje stanja v tistem trenutku. Če smo upoštevali vse ukrepe, se poskušali izogibati nepotrebnim socialnim stikom, smo uporabljali osebno varovalno opremo, umivali in razkuževali roke ... torej, če je verjetnost, da smo okuženi majhna, ima tak test neko vrednost, ker lahko z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da nismo okuženi. Če pa smo, preden smo opravili test, z nekom družili, še posebej, če je šlo za tvegane stike brez maske in v zaprtem prostoru, lahko test pove, da smo negativni, naslednji dan pa smo lahko pozitivni. Koncentracija virusa je ob testu prenizka, da bi ga zaznal."

Mnoge države umrlih s covidom ne enačijo z umrlim zaradi covida

"Gre za to, da v Sloveniji beležimo kot smrt zaradi covida vse smrti pri osebah, ki so dokazano pozitivne, ne glede na sam neposredni razlog smrti," razlog za visoke številke med urmrlimi zaradi covida pojasnjuje Logarjeva. 

"Marsikatera druga država se je odločila za drugačen pristop in poročajo o bistveno manjšem številu, v tem je taka diskrepanca," dodaja Logarjeva. Absolutne številke ne kažejo na to, da bi v jesenskem valu v UKC Ljubljana zaradi covida umrlo več ljudi kot spomladi, še pravi Logarjeva.