Noro, toliko odraslih pri pediatrih, otroci pa brez zdravnika

Kot smo že poročali, se v nekaterih delih Slovenije soočajo s hudim primanjkljajem pediatrov. V Ljubljani krivdo za pomanjkanje kadra pripisujejo množičnim upokojitvam (lani so se denimo upokojili štirje pediatri) ter obveznosti izvajanja nujne medicinske pomoči za celotno regijo. Če se pediatri zaposlijo v ZD Ljubljana, jih namreč čakajo številna dežurstva, z zaposlitvijo v okoliških zdravstvenih domovih ali pri koncesionarjih pa se temu izognejo. 

Pediatrov bi bilo v Sloveniji povsem dovolj, če bi se pacienti le nekoliko prerazporedili, na drugi strani ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – v Sloveniji limita za odklanjanje otrok namreč ne dosega kar 28 odstotkov ambulant. Da bi ga dosegli, bi morali vpisati še približno 25 tisoč otrok, s čimer bi z lahkoto zagotovili zdravstveno oskrbo vsem tistim, ki jo še potrebujejo – brez izbranega pediatra na primarni ravni je namreč trenutno 20.258 vseh otrok do 19. leta starosti.

Skoraj 50 tisoč odraslih Slovencev in Slovenk obiskuje pediatra

A podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo še na druge anomalije v sistemu. Pri pediatrih na primarni ravni je namreč trenutno opredeljenih kar 48.921 oseb (12,32 %), starih 19 let in več. "To je norost, jaz pa za otroka ne dobim pediatra," je podatek komentiral oče, ki za otroka v Ljubljani in bližnji okolici ne dobi pediatra. "Mislim, da se lažje en odrasel pelje k zdravniku v Domžale, kot da jaz bolnega otroka vozim v Ivančno Gorico," je še dejal. 

Po drugi strani pa je tudi pri družinskih zdravnikih opredeljenih 25.237 oseb, mlajših od 19 let (1,6 % vseh). 

Na ZZZS ocenjujejo, da je med odraslimi, ki so opredeljeni pri pediatrih, manj kot 10 % takih, ki so starejši od 50 let. "Okoli četrtine vseh takih odraslih oseb je opredeljenih pri Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani, ki ima poseben status, ostale te starejše osebe pa so praviloma opredeljene pri pediatrih na podeželju oz. obrobju Slovenije, kjer se tudi iz geografskih razlogov soočajo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov v bližini svojega kraja bivanja. To pomeni, da velika večina pediatrov nima opredeljenih starejših oseb ali vsaj ne v večjem obsegu, temveč gre za manjšino pediatrov zlasti v zdravstvenem domu za študente in na podeželju," dodajajo.

"Težave pri prehodu od pediatra k družinskemu zdravniku bi se zmanjšale, če bi se izboljšala dostopnost do družinskega zdravnika, saj je trenutno v Sloveniji le 7 odstotkov ambulant družinske medicine, ki še sprejemajo nove zavarovane osebe," verjamejo na ZZZS.

Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine je po njihovem mnenju "posledica veljavne ureditve, ki sta jo dogovorila sindikat Fides in Vlada RS".

Profimedia

Glavarinski količniki so očitno prenizki

Zaradi veljavne ureditve, da lahko osebni zdravnik odklanja paciente že pri 1.348 glavarinskih količnikih, kar je 21 % manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika, je pomanjkanje družinskih zdravnikov značilno za celotno Slovenijo, ugotavljajo.

"Za zagotavljanje ustreznejše dostopnosti zavarovanih oseb do družinskih zdravnikov po veljavni ureditvi bi trenutno potrebovali dodatnih 200 timov (ambulant) družinske medicine, ki pa jih izobraževalni sistem (medicinska fakulteta, sistem specializacij) in 'uvoz' iz tujine nista zmožna zagotoviti v naslednjih nekaj letih," poudarjajo na ZZZS, kjer dodajajo, da mora zaradi veljavne ureditve upokojenega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb nadomestiti približno 1,5 zdravnika s podpovprečnim številom opredeljenih oseb.  

"Na neustrezno dolgoročno načrtovanje kadrov v zdravstvu, še zlasti na področju družinske medicine, je računsko sodišče opozorilo oktobra 2022 v svoji reviziji Ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije ter izdalo podrobna priporočila," opominjajo na ZZZS.

Ukrepi za vzdrževanje in razvoj mreže javne zdravstvene službe so sicer v pristojnosti Ministrstva za zdravje v sodelovanju z deležniki iz izobraževalnega sistema ter zaposlovalci iz zdravstva in lokalnimi skupnostmi.

Razpisi za dodatne time le delno uspešni

ZZZS pa na drugi strani prispeva k reševanju dostopnosti do pediatra na primarni ravni predvsem na način, da so vse opravljene storitve tudi pri pediatrih na primarni ravni od leta 2022 dalje plačane količinsko neomejeno, glede na dejansko realizacijo izvajalcev, pojasnjujejo.

Poleg tega ZZZS že vrsto let izvaja javne razpise za dodatne time otroških in šolskih dispanzerjev. V letu 2023 so denimo na razpisu oddali dodatne tri time otroškega in šolskega dispanzerja (več kot trije timi so ostali neoddani), lani so na razpisu oddali en dodaten tim, neoddani so ostali trije, letos so na razpisu oddali še dva dodatna tima, medtem ko 2,5 tima ostajata neoddana in zanje zbirajo prijave do konca leta.

Težavo bi po mnenju ZZZS morali reševati že na fakulteti

ZZZS sicer meni, da bi bilo treba rešitve zagotoviti tudi z vpisom večjega števila študentov medicine v specializacijo na področju pediatrije ter pri tem v večji meri spodbujati kroženje specializantov na primarni ravni (sprememba kurikuluma) ter spodbujati zaposlovanje pediatrov na primarni ravni namesto na sekundarni in terciarni ravni, poleg tega pa bi v delovni proces vključevali tudi upokojene pediatre.

nina.sprohar@styria-media.si