“Kašelj je zanimiv pojav in nanj ne smemo gledati le kot na bolezenski simptom, ki pomeni nekaj hudega, na primer pljučnico pri otrocih,” pojasnjuje pediater Damir Dabranin. Kašelj je po njegovem opisu obrambni mehanizem dihalnih poti, je refleks, ki nam pomaga, da preživimo.
“Kašelj nas opozori, da se v našem respiratornem traktu nekaj dogaja,” razlaga. Obenem nam pomaga, da se iz dihalnih poti izloči vsa odvečna sluz, da lahko nemoteno dihamo. “Brez refleksa kašlja bi umrli,” opozarja.
Nadležen in zastrašujoč
Kašelj je pri otrocih večinoma posledica prehlada, vnetja žrela ali dihalne cevi. Traja lahko le nekaj dni ali celo več tednov. “Ker je nadležen, moteč, zastrašujoč in izrazitejši v nočnem času, je nočna mora staršev,” pravi Dabranin. "Resnost oziroma težo bolezni dihalnih poti, ki se manifestirajo s kašljem, ocenjujemo glede na starost otroka, splošno počutje, težino simptomov, višino temperature in prizadetosti,” pojasnjuje. Na koncu pa tudi glede na kliničen status in klinične preiskave, kot so vnetni parametri -CRP, SR, hemogram in DKS ter po potrebi še RTG pljuč. Ko ugotovijo pljučnico, praviloma predpišejo antibiotik, poleg tega še antipiretik, ki znižuje telesno temperaturo in sirup za izkašljevanje.
“Ostali sirupi antitusiki, ki preprečujejo izkašljevanje, za otroke niso primerni v nobenem primeru,” opozarja pediater. Ti sirupi namreč po njegovih besedah vsebujejo morfinske derivate, ki so jim odvzeli lastnosti zasvajanja. “Antitusike občasno koristijo heroinski zasvojenci, ki po popitih dveh ali treh steklenicah doživijo podoben učinek kot pri pravem intravenoznem odmerku in kot takšni suprimirajo refleks kašlja v možganih tako, da ta koristni refleks izgine,” pojasnjujej delovanje. Dodaja, da si lahko le mislimo, kaj se dogaja z odvečno sluzjo polno bakterij in virusov, ki ostaja v naših pljučih.
“Zato suh kašelj pri otrocih zdravimo večinoma in praviloma z inhalacijami fiziološke raztopine, zadostim vlaženjem bivalnih prostorov, občasno v kopalnici naredimo pogoje turške savne in se v njih zadržujemo 10-15 minut večkrat na dan,” svetuje. Opozarja, da moramo biti pri uporabi dodatkov eteričnih olj v fiziološko raztopino izjemno previdni. Mednje spadajo denimo eterična olja kafre, avkaliptusa, mentola ali ceder. “Nekatere raziskave so pokazale, da se ta eterična olja kumulirajo v organizmu in imajo kasnejše stranske učinke, celo spazem dihalnih poti in dušenje,” pravi.
Virusne pljučnice
