Zdravje > Otrok
182 ogledov

Pasivno kajenje: Kakšna je varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu?

Kajenje Profimedia
Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

V začetku šolskega leta se v sodelovanju Ministrstva za zdravje, Policije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Vala 202 in TV Slovenije že izvajajo aktivnosti za osveščanje javnosti o prepovedi kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb ter škodljivosti tega pasivnega kajenja. Kakšna je sicerna varna raven izpostavljenosti cigaretnemu dimu?

"Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim - iste škodljive snovi kot kadilci. To imenujemo pasivno kajenje ali izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja. Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju.

NIJZ

Kajenje | Avtor: Profimedia Profimedia
Iste bolezni za kadilce in tiste v bližini

Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko po navedbah strokovnjakov z NIJZ med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučni rak ter številne druge bolezni. 

Opozarjajo, da so posamezne skupine prebivalcev še posebej ranljive za učinke pasivnega kajenja, to so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, na primer dihal, srca in ožilja. Dojenčki in majhni otroci pogosteje zbolijo in pogosteje potrebujejo zdravnika. Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in komplikacije teh vnetij v primerjavi z otroki, ki niso izpostavljeni tobačnemu dimu.

"Pasivno kajenje je lahko vzrok nenadne smrti dojenčka.  Pasivno kajenje nosečnice škodi zdravju še nerojenega otroka," dodajajo.

Hrenovke Strokovnjakinja Zdravje Otroci imajo lahko zaradi tega resne posledice

Celo huje kot v lokalu 

"Kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, privede do visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima, ki so podobne tistim v zakajenih lokalih ali pa jih celo presežejo. Odpiranje oken ali zračenje ne zadoščata, tako v avtomobilih kot tudi v stanovanjskih prostorih," svarijo na NIJZ. 

V Sloveniji je sicer od 2007 naprej prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.

Kljub prepovedim je pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno in sicer v domačem bivalnem okolju: "Pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, to je skoraj 304.000 odraslih prebivalcev. Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih prostorih v 12 odstotkih gospodinjstev, v katerih živijo mladoletne osebe. V teh gospodinjstvih pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb."

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.