Na svetovni ravni pet od šestih otrok, mlajših od dve leti, ne dobi dovolj hranilno bogate hrane, primerne njihovi starosti. To pomeni, da so prikrajšani za energijo in hranilne snovi, ki jih potrebujejo v najbolj kritičnem obdobju fizičnega in kognitivnega razvoja, je pokazalo danes objavljeno poročilo Sklada ZN za otroke (Unicef).
"Dojenčki in mlajši otroci imajo največjo potrebo po hranilnih snoveh kot kadarkoli kasneje v življenju. A telesa in možgani milijonov otrok ne razvijejo svojega polnega potenciala, saj dobijo premalo hrane in še to prepozno," je povedala Unicefova svetovalka za prehrano France Begin. Slaba prehrana pri taki starosti po njenih besedah povzroča nepopravljivo psihično in fizično škodo.
Podatki Unicefa kažejo, da so razširjene slabe prehranske prakse, vključno z odlašanjem uvajanja čvrste hrane po dopolnjenem šestem mesecu starosti, nerednimi obroki in pomanjkanjem raznolikosti v prehrani, otroci pa so zaradi njih prikrajšani za ključna hranila, ko jih njihovi možgani, kosti in telesa, ki se šele razvijajo, najbolj potrebujejo.
Do 11. meseca brez čvrste hrane
Ugotovitve kažejo, da majhni otroci predolgo čakajo na uvajanje čvrste hrane. Kljub temu, da Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef priporočata izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, nato pa postopno uvajanje čvrste hrane, na svetu eden od petih otrok do svojega 11. meseca ne uživa čvrste hrane.
Polovica otrok, starih od šest mesecev do dveh let, ne dobi minimalnega števila prehranskih obrokov glede na starost, kar povečuje tveganje za zaostajanja v rasti. Manj kot tretjina otrok v tej starostni skupini se raznoliko prehranjuje, kar vodi v pomanjkanje vitaminov in mineralov. Raznolika prehrana namreč pomeni, da otrok vsakodnevno uživa štiri ali več skupin živil.
Zaradi visokih stroškov za živila iz živalskih virov najrevnejše družine le s težavo izboljšajo prehrano svojih otrok. V podsaharski Afriki in južni Aziji le eden od šestih otrok iz revnih gospodinjstev, starih od šest do 11 mesecev, uživa minimalno raznoliko hrano, v primerjavi z enim od treh otrok v najbogatejših gospodinjstvih.
Z izboljšanjem prehrane za mlajše otroke bi lahko po navedbah Unicefa rešili 100.000 življenj na leto.
Za zagotovitev bolj dostopnih hranljivih obrokov za najrevnejše otroke so potrebne obsežnejše in bolj usmerjene investicije vlad in zasebnega sektorja. Pomoč v denarju ali blagu, programi za večjo pestrost posevkov in večji poudarek na osnovnih živilih so ključnega pomena za izboljšanje prehrane za otroke. Bistvenega pomena so tudi zdravstvene storitve, ki temeljijo na skupnostih in negovalce učijo boljših praks hranjenja, dostop do čiste pitne vode in sanitarij, ki so nujni za preprečevanje driske pri otrocih.
"Ne moremo si privoščiti, da ne bi izboljšali prehrane za mlajše otroke. Od tega je odvisna njihova zmožnost za rast, učenje in njihov prispevek v prihodnosti držav, v katerih prebivajo," je še povedala Beginova, kot so sporočili iz Slovenska fundacija za Unicef.
