Zdravje > Otrok
131 ogledov

Stres čutijo že v maminem trebuhu

razno 19.11.12. otrok, oce, foto: shutterstock Shutterstock
Otroci in mladostniki se na stres odzivajo drugače kot odrasli. Znaki so lahko povečanje odvisnosti od odraslih, zmanjšana koncentracija, glavoboli, vročina, tudi bolečine v trebuhu. Kako pomagati?

“Raziskave kažejo, da se negativni učinki stresa lahko pojavijo že v času nosečnosti. Če je mama pod stresom, lahko to negativno vpliva na otrokov razvoj ali čustvene težave,” opozarja Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da so tako otroci že od spočetja občutljivi na stresne dogodke oziroma stresorje.

Tudi vročina je lahko posledica stresa

Ker se otroci in mladostniki na stres odzivajo drugače kot odrasli, imajo strokovnjaki pogosto težave s prepoznavanjem problema. “Pri otrocih lahko reakcije na stres vključujejo tudi znake, kot so motnje vedenja, izogibanje stresni situaciji, povečana odvisnost od odraslih, zmanjšana koncentracija, razdražljivost ter telesni znaki kot denimo bolečine v trebuhu, vročina, glavobol, vrtoglavica ali driska, za katere ne moremo najti jasnega vzroka” opisuje Helena Jeriček Klanšček. Po njenih izkušnjah se pojavi lahko tudi regresivno vedenje kot denimo zvijanje las, zibanje in sesanje prstov.

“Otroci najpogosteje nimajo izkušenj s stresnimi sitacijami, s katerimi se soočajo, kar povečuje njihovo občutljivost nanje,” opozarja. Otrokovo spoprijemanje s stresom je v veliki meri določeno s stopnjo njegovega kognitivnega razvoja: “Tako so na primer njegovi odzivi na stresno situacijo pogojeni z njegovo sposobnostjo razumevanja stresnega dogodka.” Poleg tega so otroci slabše kot odrasli sposobni oceniti, katere situacije jih ogrožajo in katere ne in zaradi tega nekaterih situacij, ki so objektivno ogrožajoče, ne zaznavajo kot stresne. “In obratno, nekatere situacije doživljajo kot izrazito stresne, čeprav objektivno niso, če jih gledamo skozi oči odraslega,” je zaključila. 

Na prehodu v adolescence se zaradi sprememb v odnosu do odraslih avtoritet, od katerih postaja mladostnik vse bolj neodvisen, poveča tudi število situacij, ki od mladostnika zahtevajo spoprijemanje, ugotavlja Jeriček Klanščkova. Dodaja, da obenem v tem obdobju narašča tudi uporaba manj prilagojenih strategij spoprijemanja s stresom, kot je zloraba drog, prekomerno prehranjevanje ali hujšanje in tako dalje.

Slovenski najstniki bolj obremenjeni kot drugi vrstniki

Jeriček Klanščkova pravi, da so razlogi za stres pri otrocih lahko zelo različni. Omenila pa je mednarodno raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju  med 11-, 13- in 15-letniki, ki pa meri predvsem stres povezan s šolo.

Po podatkih omenjene raziskave je s šolo v Sloveniji zelo zadovoljna dobra četrtina mladostnikov, šola je najmanj všeč trinajstletnikom, najbolj pa petnajstletnikom. Od leta 2002 do leta 2010 beležijo porast nezadovoljstva s šolo, primerjava mednarodnih HBSC podatkov s slovenskimi pa kaže, da so naši 11- in 13-letniki manj zadovoljni s šolo kot njihovi vrstniki. Slovenski otroci in mladostniki se v vseh starostnih skupinah počutijo tudi bolj obremenjene, kot vrstniki iz drugih držav. “Sploh enajst in trinajstletniki spadajo v sam vrh po oceni lastne obremenjenosti z delom za šolo. Sodeč po raziskavi skoraj polovica slovenskih mladostnikov ocenjuje, da je z delom za šolo obremenjena," dodaja. 

Med razloge za stres poleg šolskih zahtev in frustracij štejejo še negativne misli in občutke o sebi, telesne spremembe v času odraščanja, težave s prijatelji ali vrstniki v šoli, nezdravo življenjsko okolje ali nevarna soseska, ločitev staršev, kronične bolezni ali resni problemi v družini, smrt bližnjega, selitev ali menjava šole, sodelovanje pri številnih aktivnostih in previsoka pričakovanja, finančni problemi v družini, nesprejemanje s strani vrstnikov, prva zaljubljenost in konflikti z učitelji

Kako lahko pomagamo 

 “Starši morajo najprej znati prepoznati, da je otrok pod stresom in da potrebuje pomoč, saj otrok tega pogosto ne zna povedati. Seveda pa je zato pomembno, da starši znajo stres prepoznati najprej pri sebi in se z njim spoprijemati,” pravi Helena Jeriček Klanšček.

Svetuje, da starši pomagajo otrokom tudi tako, da opazujejo, kako dogodki, situacije vplivajo na zdravje otrok, na njihovo obnašanje, misli ali občutke.

Pogovarjajo naj se o otrokovih težavah in o prepoznavanju simptomov stresa in pomagajo pri razlikovanju koristnega in škodljivega stresa. Otrokom je treba pojasniti, zakaj je stres tudi koristen: “Življenje namreč ni brez težav in prej ko se naučimo premagovati težave, bolje je za nas.”  

Starši naj otroke naučijo različnih strategij spoprijemanja jim pomagamo pri prepoznavanju, katere strategije je primerno uporabiti v različnih situacijah. “Pomembno je, da se otroci naučijo različnih strategij spoprijemanja na različnih nivojih delovanja: somatsko-fiziološki nivo, kognitivno –psihološki in socialno vedenjski,” razlaga in dodaja, da z uporabo somatsko-fizioloških strategij kot so sproščanje, trebušno dihanje, telovadba, hoja v krogu, poslušanje glasbe, pogovor s prijateljem, risanje, pisanje ali druženje s hišnim ljubljenčkom, vplivamo neposredno na stresne odzive.

Naj spreminjajo misli

Kognitivno-psihološke strategije se po njenih besedah osredotočajo na spreminjanje misli, stališč, prepričanj in samogovorov, ki se nanašajo na stresne dogodke. Omenila je denimo samopoučevanje, ob katerem naj si otroci narekujejo navodila za izvedbo naloge. Reševanje problemov se lahko izvaja tudi v skupini. Po korakih se naredi načrt reševanja:problem se natančno opiše, izbere se rešitev in ta izvede po posameznih korakih.

Dobre so tudi vaje in stimulacije situacij, ki povzročajo stres, kot je na primer vaja za primer požara na šoli. Predlaga tudi učenje dobrega počutja, potem ko otroci opravijo neko nalogo primerno oziroma dovolj dobro, namesto da se zahteva popolnost. Priporoča še menjavanje negativnih misli o samem sebi z alternativnimi nevtralnimi ali pozitivnimi mislimi.   

“Z uporabo socialno-vedenjskih strategij pa vplivamo na stresorje z vedenjskimi odzivi,” pravi Jeriček Klanščkova. Eden od načinov je samokontrola vedenja, ko izražamo občutke na vljuden in odločen način, namesto na pretirano agresiven ali pasiven način. Svetuje tudi trening asertivnosti, ko se učimo odločno, a vljudno zastopati svoje interese in stališča ter zahtevati, kar nam gre in trening socialnih veščin, ko se naučimo vesti in komunicirati v različnih skupinah in z različnimi ljudmi, s tem nam pa raste samozavest. Dobro je tudi izgrajevanje mreže prijateljev, ki nam pomagajo premagovati težave na pozitiven način.

“Pomembno je, da se otroci naučijo uporabe različnih vrst strategij ter še posebej, kdaj katero uporabiti,” pravi in opozarja,  da niso vse strategije primerne za vse otroke. Pri izbiri strategij moramo biti zlasti pozorni na to, da so primerne njegovi starosti. Na primer somatsko-fiziološke strategije so primerne za mlajše, medtem ko strategije, ki zahtevajo razmišljanje in spreminjanje lastnih neustreznih misli in prepričanj za mlajše niso najbolj primerne.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.