Zdravje
2591 ogledov

Pomembno odkritje slovenskih raziskovalcev

Novice: Se bolnikom kmalu pišejo še slabši časi? UKC Ljubljana Žurnal24
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so ob današnjem slovenskem dnevu genetike predstavili dva pomembna strokovna dosežka kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. Njihovi raziskovalci so namreč prvi v svetovnem merilu uspeli na novo odkriti in objaviti dva gena za človeške bolezni.

V prvem primeru gre za gen za dilatativno kardiomiopatijo, težko bolezen srčne mišice, ki brez ustreznega zdravljenja vodi v smrt, drugi pa je povezan z razvojnimi nepravilnostmi živčnega sistema pri otrocih, težko psihomotorično prizadetostjo in gluhostjo, so sporočili iz UKC.

Vodja Centra za mendelsko genomiko na omenjenem inštitutu in prvi avtor strokovnih člankov na temo odkritja obeh omenjenih genov Aleš Maver je pojasnil, da so v obeh primerih preučili družini, pri katerih je obstajal utemeljen sum, da gre za genski vzrok bolezni.

Z najsodobnejšimi metodami preiskovanja zaporedja celotnega človeškega genoma so preiskali vse v literaturi že vpisane gene, ki bi lahko bili povezani s težko prizadetostjo dveh otrok iz iste družine, in identificirali izjemno spremembo v genu, ki je ključno povezan z razvojem malih možganov. "Sprememba, ki jo ima ta družina, je izjemno redka, gre za edino družino v svetu, ki ima to nepravilnost," je pojasnil Maver.

Zelo podoben je bil tudi postopek odkritja povezave gena za dilatativno kardiomipatijo. Identificirali so družino, v kateri sta imela to bolezen oba sorojenca, zato so z najsodobnejšo metodo pregledali vse gene, ki so bili dotlej povezani s tovrstnimi stanji, a niso našli ustreznega. Ugotovili so, da oba bolnika nimata gena, ki vpliva na določeno komponento, odločilno za pravilno delovanje srčne mišice.

Vsako odkritje novega gena izjemno pomembno

Kot je ob tem povedal predstojnik inštituta ter predsednik Evropskega združenja za humano genetiko Borut Peterlin, človeški genom v celoti še ni razvozlan, saj od 20.000 genov poznamo povezave le za dobrih 4000.

Prav zato je po njegovem vsako odkritje novega gena toliko bolj pomembno in predstavlja diagnostično rešitev vsaj za pacienta, njegovo družino, včasih tudi za zdravljenje in preprečevanje, seveda pa tudi za znanost, saj tako, je dejal, bolje razumemo mehanizme bolezni in ne le izboljšamo medicinsko obravnavo, ampak lahko pristopimo tudi k preprečevanju bolezni.

"Uspehi inštituta so del kompleksnega pristopa v Sloveniji. Smo ena prvih držav v svetu, ki je v zdravstveni sistem vpeljala napredne genomske tehnologije in smo tako že pred desetletjem začeli nabirati izkušnje in bistveno izboljšali dostopnost do genetskega testiranja za slovenske bolnike in izboljšali učinkovitost testiranja," je dodal Peterlin.

Slovenija v samem svetovnem vrhu

Ekipa inštituta je po njegovem mnenju razvila inovativen pristop k diagnostiki genetsko pogojenih redkih bolezni, ki poleg odkrivanja genetskih sprememb v že znanih genih omogoča tudi odkrivanje novih. V diagnostiki koristno uporabljajo izsledke Slovenskega genomskega projekta, ciljnega raziskovalnega programa, ki ga peljejo že od leta 2019 in pri tem sodelujejo s strokovnjaki onkološkega inštituta, medicinske fakultete, pediatrične klinike in zavoda za transfuzijsko medicino.

Razvoj genomske medicine predstavlja ključen potencial pri razvoju celotne medicinske obravnave bolnikov in zato je po Peterlinovih besedah pomembno, da Slovenija svojo izjemno strokovno raven ohranja in spodbuja. V tem mesecu se tako začenja tudi financiranje centra za nediagnosticirane redke bolezni, aktivnosti, ki je del načrta dela na področju redkih bolezni v Sloveniji do leta 2030.

V pripravi je tudi dokument, ki bo obravnaval razvoj genomske medicine multidisciplinarno in bo relevanten za razvoj tudi v mednarodnem okolju, je napovedal Peterlin in dodal, da je Slovenija na strokovnem delu genomske medicine v samem svetovnem vrhu.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 2
  • Ender3 20:59 20.september 2022.

    Vsako toliko časa, najdejo naki medikski spin o domačih dosežkih, a večina njih je, svetu že dolgo poznana. Blišč in beda tega skorumpiranega zdravstva.

  • Avatar Anion6anion
    Anion6anion 19:35 20.september 2022.

    No nekateri zdravniki pa le dokazujejo , da jim ni le do plače in da delajo v najsodobnejših prostorih. Vsaka čast tem raziskovalcem.