Zdravje > Prehrana
21053 ogledov

Sporen aditiv pri nas najpogosteje našli v čokoladi in sladkarijah

Žvečilni gumiji vam bodo pomagali na vaši poti pri odvajanju od kajenja. Žurnal24 main
Pričakuje se zakonodajna ureditev prepovedi uporabe tega aditiva v živilih.

Raziskava, v katero je bilo vključenih 12.644 predpakiranih živil, razpoložljivih v Sloveniji v letih 2017 in 2020, je pokazala, da se je v roku teh treh let uporaba aditiva titanov dioksid (E171) v živilih zmanjšala s štirih na dva odstotka. Sporni aditiv je bil leta 2017 najpogosteje uporabljen v žvečilkah, lani pa v čokoladi in sladkarijah.

Jabolčna pita Božanski recept Magazin Recept za božansko in enostavno jabolčno pito na 1, 2, 3

Z njim se doseže videz monotonosti

Aditivi so pogosta sestavina živil, mnogokrat tudi za zagotavljanje varnosti, a včasih njihova uporaba lahko predstavlja tudi tveganje. Zaradi možnih negativnih vplivov na zdravje je v zadnjih letih še posebej pod drobnogledom titanov dioksid, ki se v živilih uporablja predvsem zaradi estetskih razlogov. Živilom se namreč dodaja z namenom, da se doseže lepa in čista bela barva oz. videz motnosti, zato se ga najpogosteje zasledi v sladkarijah, žvečilnih gumijih in pekovskih izdelkih.

čigumi, žvečilni gumi | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Maja letos je bil titanov dioksid s strani Evropske agencije za varnost hrane prepoznan kot aditiv, ki ni več varen za uporabo v živilih, pred tem pa so evropski poslanci oktobra lani Evropsko komisijo pozvali, naj uporabi previdnostno načelo in titanov dioksid umakne s seznama dodatkov k živilom, ki so dovoljeni v EU.

Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izvedli obsežno raziskavo, v katero so vključili vse kategorije živil, pri katerih je bila zaznana uporaba titanovega dioksida: piškote, torte, mafine in pecivo, žvečilne gumije, čokolade in sladkarije, sirupe, deserte, jogurte z okusom, sladolede, žele izdelke, predelane ribje izdelke, priloge, juhe, namaze in sladkor.

V raziskavi so ugotovili, da se uporaba titanovega dioksida, čeprav še ni odstranjen s seznama odobrenih aditivov za živila, zmanjšuje, so v sporočilu za javnost zapisali pri Inštitutu za nutricionistiko.

"Ugotavljamo, da kar 44 odstotkov živil, ki so leta 2017 vsebovala titanov dioksid, v letu 2020 omenjenega aditiva več niso vsebovala. To spremembo je mogoče pripisati novim razpoložljivim dokazom, ki pričajo o možnih tveganjih uporabe E171 na zdravje," je izpostavil Igor Pravst z inštituta.

So pa v kategoriji čokolad in sladkarij opazili, da se je dodajanje titanovega dioksida med letoma 2017 in 2020 celo nekoliko povečalo, medtem ko se je pokazal izrazit trend prenehanja rabe tega aditiva pri žvečilnih gumijih.

temna čokolada | Avtor: Profimedias Profimedias

Leta 2017 je kar dve tretjini žvečilnih gumijev vsebovalo titanov dioksid, leta 2020 ga je vsebovala le še četrtina žvečilnih gumijev. Še posebej izrazito je bilo prenehanje rabe tega aditiva v žvečilnih gumijih z večjimi tržnimi deleži.

Pričakujejo prepoved uporabe

Urška Blaznik z NIJZ je ob tem spomnila, da je na podlagi razpoložljivih rezultatov raziskav Evropska agencija za varnost hrane 6. maja letos sklenila, da glede na razpoložljive dokaze o variabilnosti velikosti delcev titanovega dioksida, ki se lahko uporablja v živilih, ni mogoče izključiti možnosti za genotoksičnost in zaključila, da E171 ne velja več za varen aditiv za živila. "V zvezi s tem se s strani Evropske komisije pričakuje še zakonodajna ureditev prepovedi uporabe tega aditiva v živilih," je navedla.

Sicer pa je vnos titanovega dioksida v veliki meri odvisen od prehranjevalnih navad posameznika in tako je, kot poudarjajo na omenjenih inštitutih, najboljša izbira pestra in uravnotežena prehrana, ki naj vključuje čim več hrane iz nepredelanih živil.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v znanstveni reviji Foods. Raziskava je bila izvedena v okviru izvajanja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, ter evropskega projekta FNS Cloud v okviru programov Obzorje 2020 pri Evropski komisiji, so še navedli v sporočilu za javnost.

 
Komentarjev 5
  • bobubob 14:32 27.september 2021.

    V 'cepivu' niso našli še nič? Japonci so, a oni niso v EU.

  • Pepe007 07:31 27.september 2021.

    Varna je samo nepredelana osnovna sveža hrana. Vse ostalo je potencialno nevarno. Ampak, če ukinemo predelano in pripravljeno hrano, potem ukinemo naš trenutni način življenja.

  • mph2 15:42 26.september 2021.

    Ob škodi, ki jo dela sladkor, dvomim, da ta aditiv prispeva karkoli.

Sorodne novice