Če margarine na trgovskih policah v Sloveniji, ki so še pred desetletjem veljale za največji vir škodljivih transmaščob, le teh ne vsebujejo več, so le te v številnih živilih, predvsem tistih iz pekarn in slaščičarn.
Ministrstvo za zdravje skupaj je z ministrstvom za kmetijstvo po vzoru nekaterih evropskih držav, predvsem Danske, pripravilo predpis, ki v Sloveniji prepoveduje prodajo živil z več kot dvema gramoma transmaščob v sto gramih maščobe oziroma živil.
Uredbo je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, določbe uredbe pa veljajo za vsa rastlinska olja, maščobe in maščobne emulzije ter živila, ki vsebujejo takšna olja, maščobe in maščobne emulzije: "Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe ne uporabljajo za živalska olja in maščobe ter za živila, kjer je vsebnost trans maščobnih kislin posledica njihove naravne prisotnosti v živalskih oljih in maščobah, ki so sestavni del teh živil," piše v dokumentu. Živila, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe so lahko v prometu največ šest (dvanajst) mesecev od uveljavitve uredbe.
Poznavalci pravijo, da naj naša živilska podjetja ne bi imela težav, saj so se v glavnem prilagodila bolj zdravim prehranjevalnim trendom. Težave predstavljajo predvsem uvoženi, cenejši izdelki.
Transmaščobe so dokazani dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, zato je treba njihovo prisotnost v prehrani omenjiti na čim nižjo raven. Številne raziskave so pokazale, da povečujejo raven slabega krvnega holesterola ter zelo povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni.
Prvi so bili Danci
Prva članica Unije, ki je omejila dovoljeno vsebnost transmaščob v oljih in maščobah, je bila Danska leta 2003. Podobne ukrepe so kasneje uvedle tudi Avstrija (2009), Madžarska (2013) in Latvija (2015), medtem ko imajo prostovoljne omejitve v Belgiji, Grčiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Veliki Britaniji. Priporočila o količini transmaščob so izdala ministrstva za zdravje v Bolgariji, na Finskem, na Malti, na Slovaškem in v Veliki Britaniji.
kaj pa nitriti in nitrati v mesninah? rastni hormoni v mesu? beljakovine v skoraj vseh živilih, tudi kruhu? celuloza v kruhu, ki jo ljudje pridno kupujejo?