Zdravje
7353 ogledov

Slovenski otroci: stanje slabše kot si mislite

Otroci med koronakrizo Profimedia
Najhujša kriza telesnega in gibalnega razvoja vseh časov pri osnovnošolcih se žal še poglablja. Korona generacija je postala realnost – ti otroci bodo zdravstveno bistveno bolj ogroženi in delovno neučinkoviti.

Septembra so Slovenijo šokirali podatki meritev športnovzgojnega kartona, ki so pokazali na posledice omejevanja telesne dejavnosti med prvim valom epidemije: največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v celotni zgodovini spremljanja v Sloveniji.

Dna takrat še nismo dosegli

"Začeli smo namreč analizirati tudi meritve, ki so jih šole izvedle po počitnicah in vse kaže, da je bilo stanje gibalne učinkovitosti otrok v septembru še na nekoliko nižji ravni kot takoj po koncu epidemije prvega vala," pravi vodja športnega kartona (spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit), Gregor Starc.

"Ob nedostopnosti športnih treningov, javnih igrišč in zaprtju šol je povsem nerealno pričakovati, da je krivuljo gibalnih sposobnosti mogoče obrniti v drugo smer doma. Starši sami tega niti ne znajo niti nimajo na voljo toliko prostega časa." 

To pa seveda ne pomeni, da ne moremo vsaj malo ublažiti nadaljnjega upada, je vseeno optimističen Starc.

Če želite starši pri otrocih ohraniti gibalne sposobnosti in jim omogočiti normalni razvoj, profesor športne vzgoje Gregor Starc svetuje: 

  • Otroci vsak dan potrebujejo vsaj pol ure visoko intenzivne vadbe. V to ne štejejo sprehodi, ampak zgolj gibanja, katerih intenzivnost je vsaj na ravni teka in pri katerih se otroci pošteno prepotijo in zelo močno zadihajo.
  • Čez vikend se z otroki odpravite na daljše pohode v klanec s hitrejšim tempom.
    Družina | Avtor: Profimedias Profimedias
  • Starši se morate zavedati, da je motiviranje otrok za vadbo zelo zahtevna stvar, saj doma ne bo prijateljev ali sošolcev, ki bi otroka pritegnili v dejavnost. Vloga staršev je bistveno drugačna od vloge učiteljev in trenerjev, ki se morajo truditi z motivacijo. Starši lahko enostavno zapoveste otrokom, kar je pogosto neizbežno. Nobena ideja starša ni tako vabljiva kot vsebine na ekranu in škoda je izgubljati čas s prerekanjem.
  • V tem času poskrbite za raznoliko prehrano, a naj se vseeno izogibajo nakupom slaščic in sladkih pijač, nikakor pa naj ne zmanjšujejo količino hrane, ki jo otrok potrebuje za normalno rast in razvoj.
  • Veliko nasvetov lahko najdejo tudi v rubriki SLOfit nasvet na spletni strani www.slofit.org.

Korona generacija je realnost

Že pred meseci so strokovnjaki opozarjali na srhljive posledice, če se bi scenarij iz marca in aprila, ko smo zapirali šole, ponovil. Napovedovali so korona generacijo. "To bodo otroci, ki bodo imeli velike zdravstvene težave, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli," je takrat povedal Starc.

In kako danes vidi svojo izjavo? Korona generacija je postala realnost.

Ta generacija bo v odraslo dobo vstopila bistveno bolj zdravstveno ogrožena in delovno neučinkovita, če v pokoronskem času ne bomo sistematično pristopili k popravi škode,  je jasen Gregor Starc, profesor športne vzgoje in vodja športnega kartona.  

Prepričan je, da v šolah ne bo mogoče delati tako kot do sedaj. "Potrebno bo precej bolj individualno pristopati k vsakemu otroku, to pa pomeni tudi, da bodo učitelji morali zelo dobro premisliti, katero snov iz prenatrpanih učbenikov bodo otrokom posredovali in na kak način." 

V vsakem primeru pa bo treba otrokom vrniti tisto, kar smo jim odvzeli in to je možnost gibanja in športne vadbe, poudarja. "Najmanj, kar bi država v tem trenutku morala narediti, je uvedba ure športa na dan v celotnem šolskem sistemu, sistemska uvedba skupnega poučevanja razrednih učiteljev in učiteljev športne vzgoje v prvem in drugem triletju, ter zmanjšanje normativa pri pouku športa," našteva. Te in še vrsto drugih predlogov so odločevalcem že predlagali, njihovo uresničevanje lahko spremljajte tu.

Nazaj v šolo čim bolj aktivno: peš ali s kolesom

Slovenski raziskovalci ugotavljajo, da je še leta 1991 v šolo peš ali s kolesom prišlo več kot 90 % otrok, 15 let kasneje le še tretjina. Podobne trende zaznavajo tudi v tujini. 

Jutranja vožnja prikrajša otroke za potrebno telesno dejavnost in druženje in jutranji klepet z vrstniki. Otroci, ki pridejo v šolo peš, s kolesom ali skirojem so pri pouku bolj zbrani in lažje sledijo programu, poudarjata sogovornici z Inštituta za politike prostora (IpoP), dr. Maja Simoneti in Nela Halilović. 

šolske torbe šola otroci | Avtor: Profimedia Profimedia
"Večina otrok si želi v šolo hoditi s kolesom, rolko ali peš, samostojno ali v družbi prijateljev. Starši so podobno kot drugod v razvitem svetu pogosto pretirano zaščitniški do otrok in svojim otrokom tudi ne zaupajo dovolj. Skrb za varnost je najpogostejši razlog za to, da starši otroke v šolo vozijo z avtom tudi na kratke razdalje. Paradoksalno je, da prav starši, ki otroke pripeljejo v šolo do vrat, ustvarjajo gnečo v okolici šole in tako manj varno okolje," razmišljata sogovornici z IpoP. 

Rešitve se, dodajata, lahko začnejo na osebni ravni, pri izbiri šole, ki je najbližja domu in dobrih zgledih ter omogočanju aktivnega potovanja otrok v šolo. "Nadaljujejo pa se s sodelovanjem pri organizaciji spremljane hoje v šolo za mlajše (Pešbus in Bicivlak), z vzgojo veščin za varno samostojno sodelovanje šolarjev v prometu, z zaupanjem staršev v otrokove sposobnosti in nenazadnje tudi z vključevanjem otrok v oceno stanja prometne varnosti in v načrtovanje šolskih poti." 

IPoP na primer na tem področju trenutno dela s podporo Ministrstva za zdravje v projektu Aktivno v šolo in zdravo mesto ter v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE, pri katerem so letos izvedli kampanjo Odprta ulica v Škofji Loki.  

 
 
Komentarjev 5
  • tudbognasvečnereši 14:00 28.december 2020.

    Naše babice in dedki, so preživeli 4 letno obdobje v vojnem stanju, pa jih poglejte danes. Še vedno imajo veliko več energije, kot pa tile mamini ljubčki. Ven jih nagnat na zrak, ne pa da so 24ur na telefonih.

  • tudbognasvečnereši 13:55 28.december 2020.

    Bravo spet slovenska pogruntavščina. Tolk prostega časa kot ga imajo naši otroci, ima malo kdo. Problem je v starših.

  • Gandolf 13:52 26.december 2020.

    Samo jamranje...Eno uro več telovadbe na urnik in bo generacija zdravih otrok bolnih staršev in družbe.