Strah in stiska med samoizolacijo

O tem, kako samoizolacija vpliva na nas in kdo je tesnobi najbolj izpostavljen, smo že pisali. Kaj pa se zgodi, ko podležemo tesnobi? Lahko stres in strah vplivata tudi na naša razmerja in medsebojne odnose? Kako naj se spopademo s strahom pred boleznijo? Lahko zbolimo prav zaradi strahu, ki ga sedaj čutimo?

Posvetimo se odnosom in se poglobimo vase

“Problem je v tem, da je naša družba vedno bolj družba brez odnosov,” citira psihoterapevtka Urška Battelino svoj intervju o izgorelosti za OnaPlus. Kljub nenehnim šalam in pritožbam na družbenih omrežjih meni, da nam "sama situacija sedaj, ko se je svet za trenutek ustavil, daje možnost, da se ponovno posvetimo odnosom in v praksi vidim, da je marsikdo vesel časa, ki ga lahko posveti družini in se z njo poveže."

Profimedia

Slabi odnosi imajo vzrok nekje drugje, bili so slabi že prej in nastala kriza jih je samo poslabšala, saj smo primorani sobivat, ne da se v tem trenutku nikamor pobegnit. – Urška Battelino

Strokovnjakinja nam zato svetuje, da se v primeru poslabšanja naših medsebojnih odnosov zazremo vase. Samoizolacija nam je posledično "lahko povabilo in možnost poglobiti se v vzrok slabega odnosa in prevzeti odgovornost za svoj del." S tem bomo med epidemijo morda tudi bolje spoznali sebe.

Stres in strah pred boleznijo

Bolezni se po besedah Urške Battelino bojimo, ker je realna grožnja, v katero smo usmerili tudi naše skrite, nezavedne strahove ter jim dali obliko. "Seveda je prastrah pred smrtjo, katerega vsi nosimo v sebi, v pandemiji dobil veliko moč," nam pove, "strah nas obvladuje, ko smo v poziciji otroka, v trenutku, ko se postavimo v odraslo pozicijo, nima več tolikšne moči."

V odrasli poziciji si dovolimo poskrbeti za sebe, prevzamemo odgovornost in upoštevamo nasvete stroke, predvsem pa omejimo gledanje novic, ki nam sporočajo, da smo popolnoma nemočni, ter nam s tem krepijo strah. – Urška Battelino

Profimedia

Najbolje se bomo torej soočili s strahom pred boleznijo, če bomo racionalni ter upoštevali nasvete strokovnjakov, hkrati pa se zavedali, da s paniko ne bomo ničesar dosegli. Če nam torej neprestano spremljanje novic povzroča tesnobo, izklopimo televizijo.

Na vprašanje, če nam lahko stres zaradi samoizolacije povzroči kakšne kronične težave ali bolezni, pa nas strokovnjakinja potolaži: "Naš organizem ima prilagoditve na tovrstni stres, bolj nevaren za nas je stres, ki se počasi nabira in ga ne čutimo."

Bi kriza in stiska lahko vodili v porast samomorov?

Psihoterapevti so se zelo hitro odzvali na prihajajočo krizo in organizirali brezplačno pomoč za vse, ki bi jo lahko potrebovali. "Psihoterapevti smo bili pripravljeni na stiske ljudi in tudi možen porast samomorov, zato se je večina psihoterapevtov in specializantov psihoterapije organizirala za brezplačno psihosocialno pomoč, bodisi preko Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, bodisi preko Ambulante psihoterapijo SFU Ljubljana. Organizirano je bilo izobraževanje nudenja pomoči po telefonu in vse je precej hitro steklo," pove Battelino. "Pomoč je nudena preko telefonskih številk, s kolegi pa ugotavljamo, da ni bilo prav veliko klicateljev, morda zato, ker se situacija počasi umirja, smo se pa dobro pripravili za morebitne krize v prihodnosti," zaključi psihoterapevtka.