Zaradi covidnih bolnikov nastradajo srčni bolniki in bolniki z možganskimi tumorji

Zaradi epidemije covid-19 in pritiska bolnikov na bolnišnice je prišlo do redukcije dela na oddelkih za kirurgijo. "Številni zaposleni so prestavljeni na oddelke za zdravljenje covidnih bolnikov, kar predstavlja stiske ne le pacientom, ampak tudi zdravstvenim delavcem - zdravnikom in medicinskim sestram, ki pacientov ne morejo zdraviti v optimalnem času," je na današnji tiskovni konferenci poudaril strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. Epidemija je zelo vplivala na delo na Kliniki za kirurgijo, kjer so morali odpovedati praktično vse elektivne posege, ki niso nujni. Namesto 15 etaž jih imajo na razpolago le sedem, vse ostale so namenjene delu s covidnimi bolniki, na akutnih in intenzivnih oddelkih. Poleg tega gostijo ginekološko kliniko, ki je trenutno namenjena covidnim bolnikom. "Kolateralna škoda je izjemna."

Mi si želimo čim manj covidnih bolnikov, da bi lahko bolje poskrbeli za necovidne bolnike. Neposredno imamo malo opravka s covidnimi bolniki, to funkcionira, boli in skrbi pa nas, da ne uspemo poskrbeti za necovidne bolnike, kot bi si sami želeli. Ob lockdownu bi bilo okužb seveda manj in ne bi bilo takšnega pritiska na bolnišnice, ki je trenutno enormen. Pri ukrepih gre za politično odločitev, ki je ne želim komentirati.

Igor Movrin, organizacijski vodja Klinike za kirurgijo

Organizacijski vodja Klinike za kirurgijo Igor Movrin je povedal, da imajo zaradi covidne situacije velike organizacijske težave. "Niti ne toliko s samimi pozitivnimi kirurškimi pacienti, ampak smo bolj prizadeti indirektno, na račun zagotavljanja potrebnega kadra na covidnih deloviščih in prostorskih možnosti," je pojasnil Movrin. "Zagotavljamo zgolj nujne posege, elektivni operativni posegi so praktično vsi odpovedani. Pri najbolj zahtevnih kirurških posegih smo omejeni z zmanjšanjem intenzivnih postelj za necovidne bolnike, dnevno imamo pogosto težave z izvajanjem zahtevnih nujnih kirurških posegov. Za covidne oddelke zagotavljamo 65 medicinskih sester, tam ta trenutek dela tudi 20 naših zdravnikov."

Predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo Miha Antonič je pojasnil, da so bili primorani precej zmanjšati kirurški program. "Vsak bolnik po operaciji potrebuje obravnavo v enotah intenzivne terapije, zaradi zmanjšanja teh kapacitet smo tudi mi prisiljeni zmanjšati operativni program," je razložil Antonič. "Ta trenutek z veliko težavo zagotavljamo operacije najnujnejših bolnikov, ki so hospitalizirani, njihovo stanje pa ne dopušča odpusta v domačo oskrbo."

"V zadnjih dveh, treh tednih praktično nismo mogli klicati bolnikov, ki na operacijo srca čakajo od doma, ne glede na stopnjo nujnosti hitro ali zelo hitro. Situacija je resna, upamo, da ne bo trajala predolgo. Na ta način se povečujejo čakalne dobe, ne vem, kako bo to šlo naprej. Javnost pozivam, v imenu vseh bolnikov, ki potrebujejo operacijo, srčno operacijo, da spoštujejo vse ukrepe za zmanjševanje problematike covida, da se čim prej vrnemo v normalno stanje in začnemo delati s polno paro."

Miha Antonič, predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo

Na oddelku za nevrokirurgijo, ki pokriva vso patologijo, ki vključuje glavo in hrbtenico, poleg oddelka za srčno kirurgijo najpogosteje potrebujejo intenzivno terapijo za pooperativne bolnike. "Še pred covidnimi časi pogosto ni bilo mesta na intenzivnih oddelkih in so se operacije prestavljale, zdaj pa se je stanje po letu in pol le še poslabšalo," je razložil Janez Ravnik, predstojnik Oddelka za nevrokirurgijo. "Oddelek je že več kot eno leto zaseden in je namenjen covid intenzivni enoti, to je posledica tega, da je bil najustrezneje opremljen za zdravljenje covidnih bolnikov. Mi se selimo iz ene etaže v drugo, sproti urejamo in skrbimo za paciente."

"Glede poškodb glave je bilo boljše v prvem lockdownu, ker je bilo manj poškodb, saj so bili ljudje doma. Sedaj poškodb ni nič manj, pogoste so urgence, ljudje potrebujejo intenzivno terapijo. Drug problem so bolniki z možganskimi tumorji - namesto petih dni, namenjenim operacijam nevrokirurških bolnikov, imamo le štiri dni. Dnevno lahko operiramo enega, največ dva bolnika z možganskim tumorjem. Ti bolniki potrebujejo hitro ali nujno obravnavo, ki pa se podaljša za nekaj tednov. Pogosto pride do nenadnega poslabšanja. Bolnike, ki so prej prišli v krajšem času na operacijo, sedaj pogosto urgentno operiramo, ker se jim stanje vmes poslabša."

Janez Ravnik, predstojnik Oddelka za nevrokirurgijo

V epidemiji število bolnikov z možganskimi tumorji ni nič manjše, le na operacijo čakajo dlje. "Pričakujemo, da se bo situacija še poslabšala, še več bolnikov bo, ki bodo obravnave deležni pozno ali celo prepozno," je dejal Ravnik. "Poleg tega obravnavamo obrabnostne spremembe hrbtenice - teh bolnikov je zelo veliko, utrpeli so izrazito podaljšanje čakalnih dob, ker so imeli pred njimi vsi ostali prednost. To bolniki čakajo, mnogi v bolečinah, doma. To je problem, ki ga delimo skupaj z ortopedi, kjer se je čakalna doba prav tako izrazito podaljšala."

V vmesnem času so, da bi skrajšali čakalne dobe, lahko operirali tudi popoldan, a je žal prišlo do zastoja, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. "Ne toliko kirurgov, kot anesteziologov in instrumentark," je povedal Ravnik. Pomoč dijakov in študentov je sicer po besedah Movrina dobrodošla, a ne na mestih, kjer potrebujejo visoko kvalificiran kader. "Na teh deloviščih ni mogoče čez noč priti do kvalificiranega kadra," je poudaril Movrin. "Upamo, da bomo čim prej dosegli vrh četrtega vala in se bodo stvari začele počasi umirjati."

dezurni@styria-media.si