Zdravje > Življenjski stil
1161 ogledov

Se mišja in zajčja mrzlica prenašata tudi s klopi in komarji?

Komar Epa
Med nasveti za preprečevanje okužbe z zajčjo mrzlico je tudi uporaba repelentov. So lahko muhe in komarji nevarni?

Tveganje za okužbo z zajčjo mrzlico zmanjšamo s številnimi preventivnimi ukrepi. Eden je tudi ta, da ob gibanju v naravi uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom. Zato smo strokovnjake na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) povprašali, ali se lahko mišja in zajčja mrzlica, ki sta v letošnjem letu dosegli rekordne številke, prenašata tudi s klopi, komarji in muhami. 

"Mišja in zajčja mrzlica se ne širita na povsem enak način. Mišja mrzlica se širi z vdihavanjem aerosolov, v katerih so virusi iz iztrebkov glodalcev, to so rumenogrle miši oziroma poljske miši. Bolezen se ne prenaša z vbodom klopov ali mrčesa," so pojasnili.

Tularemija ali zajčja mrzlica pa se po njihovih navedbah prenaša s stikom z onesnaženo pitno vodo. V tem primeru je vstopno mesto bakterije oža, zlasti manjše poškodbe kože, oči … Prenaša se tudi z zaužitjem onesnažene pitne vode, kjer je vstopno mesto bakterije sluznica ustne votline in žrela, ali z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode, kjer so vstopno mesto pljuča.

Prenaša se tudi z vbodom klopa, redko komarja ali muhe, pa tudi s stikom z živaljo kot so na primer zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri ... 

NIJZ

Klop | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Bolezen lahko dobimo tudi z zaužitjem kontaminirane hrane, inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata na primer med opravili v naravi kot so košenjem trave ali nakladanjem sena.

Okužba se po navedbah strokovnjakov z NIJZ pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih kot so lovci, gozdarji, kmeti, veterinarji, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Tigrasti komarji | Avtor: Profimedia Profimedia
Bodo uporabili sredstva za zatiranje komarjev?

Kot so nam že pred časom pojasnili na NIJZ, sama prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji po njihovih navedbah ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke kot so na primer čebele.

"Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji," so že pred časom pojasnili. Zato nas je zdaj zanimalo, ali je v primeru pojava zajčje mrzlice takšno početje opravičljivo.

"Pred tularemijo (zajčjo mrzlico op. p.) se zaščitimo tudi z uporabo repelentov, snovi, ki jih nanašamo na kožo in na ta način preprečujemo vbode insekta. Insekticidov v naravi se v ta namen zaenkrat ne uporablja," so nam pojasnili. 

Do srede 25 primerov

Do srede so po podatkih NIJZ v letu 2021 zabeležili 25 primerov zajčje mrzlice in 501 primer mišje mrzlice.  

V letu 2021 smo v mesecu juliju samo na Goriškem zabeležili že 25 primerov tularemije pri ljudeh. Kot pojasnjujejo na NIJZ, so dosedanji rezultati obravnave pojava tularemije v severno-primorski regiji potrdili prisotnost bakterije F. tularensis v pitni vodi v treh zasebnih vodovodih, namenjenih za lastno oskrbo s pitno vodo: "Pojav tularemije v severno-primorski regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju."

Zaradi pojava tularemije odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi v občini Tolmin in Občini Ajdovščina. Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave  namreč nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi: "Voda se lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali."

Bolezen se sicer po besedah strokovnjakov z NIJZ pojavi običajno tri do šest dni, lahko tudi en dan ali nekaj tednov, po okužbi. Pojavijo se nenadna vročina, mrzlica, glavobol, utrujenost, tudi  bruhanje. Lahko se pojavijo še kašelj, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska.

Telesna temperatura je pogosto visoka, nad 39 stopinj Celzija, pri nezdravljenih traja dva do tri tedne. Pri nekaterih bolnikih vročina niha, nekaj dni je zelo visoka, potem se telesna temperature normalizira in ponovno po nekaj dneh naraste preko normalne vrednosti: "Potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe."