Zdravje > Življenjski stil
1647 ogledov

To so bolezni, ki terjajo tretjino vseh smrti, v teh občinah največ

rešilec Saša Despot reševalno vozilo na nujni vožnji
V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja umre približno osem tisoč ljudi letno, kar predstavlja več kot tretjino vseh smrti.

Od približno 20.000 smrti, kolikor jih je vsako običajno leto v Sloveniji, okoli 8.000 smrti povzročijo srčno-žilne bolezni, kar predstavlja več kot tretjino vseh smrti.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, gledano vse starosti in oba spola skupaj. "Večina smrti zaradi bolezni srca in ožilja se sicer dogodi v starejših starostnih skupinah, vendar se pri osebah umrlih do 65. leta bolezni srca in ožilja uvrščajo na drugo mesto, takoj za rakom," ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ). 

Stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja - umrljivost na 100.000 prebivalcev v opazovanem obdobju, kaže da je teh smrti vendarle iz leta v leto manj. Tako je že 30 let, po zadnjih podatkih za leto 2020 je ta stopnja na ravni države znaša 70,7.

 | Avtor:

Kot kažejo podatki na karti zgoraj, to stopnjo krepko presegajo v skoraj vseh pomurskih občinah. Med srčno-žilne bolezni sicer sodijo možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija in druge.

V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ob svetovnem dnevu srca poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja srčno-žilnih bolezni. Prav tako je pomembno odkrivanje sladkorne bolezni, saj predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, so pojasnili v sporočilu za javnost. Ogromno tveganje predstavlja tudi debelost. 

Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. "To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo," pojasnjujejo.

OECD poroča, da se je deleža debelosti v zadnjih petih letih še povečeval, čeprav počasneje kot prej. Tudi v Sloveniji smo še vedno priča naraščanju prekomerne telesne teže in debelosti tako pri odraslih kot pri otrocih in mladostnikih, ki pa se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu, umirja.

 

Spodnja karta prekormerne prehranjenosti za leto 200 prikazuje delež oseb, starih 25 – 74 let, ki imajo indeks telesne mase (ITM) enak ali nad 25,0.  Najbolj na "udaru" je vzhodni del države. 

 | Avtor: NIJZ NIJZ

Debelost je pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem, zato je pričakovati, da se bodo neenakosti še povečevale.

 

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.