Pri periferni arterijski bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda.
Letos bo zbolelo dva do tri tisoč ljudi
Ljudje se pogosto ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, dokler ne pride do resnih zapletov. "Po statistiki bo letos v Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo zbolelo dva do tri tisoč ljudi," je na novinarski konferenci ob dnevu žil povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Franci Zalar.
Dejavniki tveganja
- Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda.
- Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni.
- Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen je povedal predstojnik oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Dr. Aleš Blinc. "Na srečo prepoznavanje in ustrezno dravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se nakazujejo novi preboji na področju periferne arterijske bolezni z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana," je pojasnil strokovnjak.
Hitra, enostavna in neboleča metoda, ki rešuje življenja
Dr. Rok Perme iz Združenja za žilne bolezni je opozoril na osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni. Člani združenja in drugi sodelavci so tako dopoldne v Ljubljani, na Jesenicah, Izoli, Trbovljah, Murski Soboti in več krajih v Koroški in Šaleški regiji delili nasvete in izvajali so tudi meritve gleženjskega indeksa. V prestolnici so bili med 10. in 13. uro v glavni avli UKC, med 13.30 in 17. uro bodo še v pasaži Maximarketa. V petek bodo aktivnosti tudi v Novi Gorici. " Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite tudi svojem zdravniku," je pojasnil Perme.
Aktivnosti potekajo v sklopu dvoletnega projekta Zdrave arterije. Več o bolezni, njenih simptomih in posledicah je mogoče izvedeti tudi prek spletnega portala, kjer so na voljo tudi informacije o možnosti pregleda po vsej Sloveniji.
