Zdravstvo v krizi: da ali ne

Povezovalec srečanja, predsednik Rdečega križa Slovenije Borut Miklavčič, je uvodoma ocenil, da je zdravstveni denar najbolj občutljiv denar v upravljanju države.

Glede vprašanja, ali bo z obstoječim obsegom BDP za zdravstvo mogoče ohraniti dosedanjo raven pravic in standarda zdravstvenega varstva tudi v prihodnje, je Marjan Jereb kot predstavnik SLS menil, da sistem ni v krizi. "V teh razmerah še presenetljivo dobro deluje. Treba bo pripeljati nekaj denarja iz zasebnih virov. Ljudje plačujejo neverjetne denarje za alternativo, za šušmarje, nekaj denarja bo treba dati tudi za svoje zdravje," je ocenil. Jereb, ki je v 90. letih že vodil zdravstveni resor, dodaja, da bo tistim, ki denarja nimajo, pomagala država.

	Pri istem zdravniku lahko z denarjem prideš na vrsto takoj, če ga nimaš, lahko čakaš leto in več. Barbara Žgajner Tavš, Lipa

Ni hujše vizije, kot je sistem paralelnih sistemov za revne in bogate. Tak sistem je izredno nedostopen in izredno drag, je na to Jerebovo mnenje odgovoril Andrej Rus (Zares). Ta ocenjuje, da slovenski zdravstveni sistem ni v krizi. Po njegovem prepričanju je problem v upravljanju tega sistema. "Vlada v zadnjem času ni imela vizije upravljanja. V tem smislu je slovensko zdravstvo v krizi." Kupna moč v Sloveniji je premajhna, da bi imeli popolnoma zaseben zdravstveni sistem, je opozoril.

Sedanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič (SDS) je ocenila, da je denarja v zdravstvu dovolj, učinkovitost porabe, nadzor nad tem pa mora biti bolj konstanten in definiran z ukrepi, ki bodo vodili k izboljšanju stanja.

	V teh razmerah še presenetljivo dobro deluje. Treba bo pripeljati nekaj denarja iz zasebnih virov. Ljudje plačujejo neverjetne denarje za alternativo, za šušmarje, nekaj denarja bo treba dati tudi za svoje zdravje. Marjan Jereb, SLS

Voljč: Slovenija v zgornji tretjini
Poslanka Lipe Barbara Žgajner Tavš se je vprašala, ali je pošten tisti zdravstveni sistem, ki favorizira plačljivost dostojanstva. Opozorila je, da država še danes nima zakona, ki bi razmejil javno zdravstvo od zasebnega. "Pri istem zdravniku lahko z denarjem prideš na vrsto takoj, če ga nimaš, lahko čakaš leto in več."

Uporabniki so izrazito nezadovoljni, prav tako izvajalci, je prepričan Slavko Ziherl (LDS). Denar v zdravstvu se zdaj troši tako, da se lenuhe plačuje isto kot delavne, kakovostne izvajalce enako kot tiste, ki to niso, enako se plačuje zdravnike z dobrim odnosom do bolnikov in tiste, ki z bolniki ne delajo pravilno, je opozoril.

Naš sistem zdravstva sicer ni v krizi, ne morem tako reči, je ocenil tudi nekdanji minister za zdravstvo Božidar Voljč (SD). Izpostavil je, da statistični podatki WHO Slovenijo postavljajo v zgornjo tretjino na svetu.

Po oceni Janeza Drobniča (KDS) je nekaj treba narediti, da v Sloveniji ohranimo sedanjo raven pravic. "Treba bo odpraviti monopole, zlasti na farmacevtskem področju, in birokratizacijo ter motivirati ljudi." Drobnič je čakalne vrste opredelil kot "sistem za discipliniranje bolnikov", ki pomenijo poniževanje ljudi.