Ljubljanska občina je na svojem facebook profilu v juliju sporočila, da so ob reki Savi v bližini kopališča Laguna uredili še eno naravno plažo. V Ljubljani imajo sedaj tako že tri naravne plaže; prvo so uredili ob Savi v bližini teniških igrišč na Ježici, nato še ob Ljubljanici ob družinskem parku Muste. Na žalost številnih prebivalcev, ki bi si posebej v poletnem času zaželeli (naravne) osvežitve, pa so te plaže namenjene zgolj sprostitvi in ne tudi kopanju.
Na območju ljubljanske občine namreč uradno ni razglašenih naravnih kopalnih voda, zato tudi ni uradnih naravnih kopališč. Ljubljančani lahko osvežitev v poletnih mesecih poiščejo zgolj na mestnih kopališčih, čeprav je župan Zoran Janković plavanje v središču prestolnice že leta 2006 vključil v svoje prve predvolilne obljube. Takrat je napovedal, da bo kopanje na priljubljenem mestnem kopališču Špica mogoče leta 2012, a do zdaj se to še ni zgodilo, saj kakovost vode mikrobiološko ni ustrezna za kopanje.
Postopek razglasitve kopalne vode zahteva večletno spremljanje in visoko kakovost voda. Določitev kopalnih območij je v pristojnosti države, ki po razglasitvi kopalnega območja tudi spremlja kakovost kopalnih voda in o tem redno obvešča javnost. Predhodno pa morajo občine na podlagi rednega monitoringa izkazati zadostno kakovost vode. Da bi odprli naravno kopališče na Špici, bi voda morala biti najmanj pet let čista.
Na kopalniških, kjer se običajno zbira več kopalcev in ki ustrezajo zakonskim kriterijem, kakovost voda preverja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V času kopalne sezone kakovost preverijo vsakih 14 dni. Kakovost in temperaturo vode lahko kopalci preverijo na interaktivni karti. Vseh 48 naravnih kopališč, ki so jih vzeli pod drobnogled, je ustrezne kakovosti.
"Kemijsko stanje Ljubljanice je sicer vseskozi dobro, a občasno vsebnost bakterij (Enterokoki in Escherichia coli) v njej preseže dovoljeno vrednost, kar ji onemogoča pridobitev statusa kopalne vode. Ta preseganja so najbolj prisotna pri gostilni Livada in na Špici," povedo na Mestni občini Ljubljana (MOL). kljub temu vztrajajo pri cilju, da se bo tudi na Špici nekoč ponovno možno kopati. Z željo, da bi status čimprej dosegli, so leta 2017 začeli izvajati dodatni monitoring vode v Ljubljanici. Nadzor od začetka junija do konca septembra poteka enkrat tedensko, in sicer na štirih lokacijah na Ljubljanici; pred vasjo Lipe ob Vodovodnem mostu, pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi, pri gostilni Livada in na Špici.
V njem opazujejo dva parametra bakterije: enterokoke in Echerichia coli, ki sta z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda najbolj pomembna.
Kopališče Špica so Ljubljančani leta 1906 zgradili, saj je bilo kopališče Livada namenjeno predvsem Nemcem nakonjeni mestni eliti.
Ključni dejavniki, ki pripomorejo k prisotnost neustreznih bakterij v vodi, so predvsem nenadzorovani izpusti komunalnih vod ali kanalizacije, ladijski promet ter kolonije stalno živečih živali, kot so nutrije, race in želve. Na širšem območju Špice so problem zlasti nutrije, ki so se v središču pozornosti znašle letošnjega maja. Takrat je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo izredno odločbo, po kateri bodo na območju ljubljanskega barja v sodelovanju z lokalnimi lovskimi družinami začeli izvajati naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja.
To je med ljubitelji živali in naravovarstveniki sprožilo val ogorčenja; 20 društev za zaščito živali se je vključilo celo v peticijo proti pobijanju teh živali, ki naj bi nedavno poškodovale tudi plavajoče turistične hiške na Ljubljanici. S peticijo so zbrali skoraj 25 tisoč podpisov, ki so jih 24. julija 2023 predali ministrstvu za kmetijstvo. Kot poudarjajo pristojni, pa to naj ne bi bil razlog za lov nanje.
Bi lahko Ljubljana v prihodnosti imela več naravnih kopališč?
Na mestni občini so prepričani, da bo k izboljšanju kakovosti vode pripomogla predvsem izgradnja manjkajoče kanalizacije. "V okviru projekta Čisto.Zate sledimo cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo. Trenutno dograjujemo kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti vode Ljubljanice. Tudi z izgradnjo kanalizacije v občini Log-Dragomer smo bližje kopanju na Špici," so dejali.
Plaža je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika kraj, prostor ob vodi, prirejen za kopanje, sončenje.
Bolj kot Ljubljanica je čista reka Sava, kar potrjujejo rezultati monitoringov, ki kažejo, da je v njej preseganje mikrobioloških parametrov – vsebnost bakterij (Enterokoki in Escherichia coli) – redko. Kljub temu si še ni prislužila statusa kopalne vode. Njena velika težava je tudi to, da je hkrati zelo deroča in posledično nevarna. A ne na vseh predelih, zato so na MOL-u monitoring razširili še na dve lokaciji na Savi (nad in pod izlivom Gameljščice v Savo) in v Gameljščici pred izlivom v Savo.
Dokler se stanje ne izboljša, se bodo morali Ljubljančani očitno zadovoljiti s tremi naravnimi plažami, na katerih pa se kopati ne sme. So pa pri mestni občini poskrbeli, da se tam obiskovalci lahko sprostijo in počijejo na ležalnih ploščadih.
dezurni@styria-media.si
Zoki je naredil za LJ več kot vsi župani skupaj ampak tale zadnji mandat ga pa prav pošteno biksa. Čas je, da novega človeka.
prvo kot prvo je na Ljubljanici potrebno eliminirat nutrije po hitrem postopku, pol pa dalje...
Če ni provizije,ni kopališča