Ruski predsednik Vladimir Putin je v Moskvi gostil predstavnike 12 držav izvoznic plina, ki nadzorujejo kar 70 odstotkov svetovnih zalog plina. Putin je zatrdil, da njihov dialog poteka brez zakulisnih manevrov in poskusov manipuliranja s trgom ter da države s sodelovanjem ne ustvarjajo kartela in ne kršijo mednarodnega prava. Države članice in opazovalke foruma imajo po njegovih besedah na voljo vire za reševanje tudi najzahtevnejših izzivov v plinski industriji.
Putin je na začetku srečanja dejal, da so zahodni poskusi izrinjanja Rusije s svetovnega trga obsojeni na neuspeh in škodujejo le evropskemu gospodarstvu.
"Kdor drugemu koplje jamo, sam vanjo pade"
Putin je komentiral sankcije in prekinitev dolgoletnih energetskih vezi z Evropo ter poudaril, da bodo posledice previdnosti in političnih odločitev Zahoda nazadnje občutili tuji kupci, poroča ruska agencija TASS. "Vsi poskusi izključitve Rusije vodijo v naraščajoče stroške, ki bodo za tuje kupce postali neznosno visoki. Temu smo priča v Evropi, ki sama s prekinitvijo dolgoročnih pogodb z nami zadaje udarec svoji industriji in socialnemu sektorju," je dejal Putin in spomnil, da je Rusija po zalogah zemeljskega plina na prvem mestu na svetu, po proizvodnji pa na drugem.
Rusijo je ob tem opisal kot odgovorno dobaviteljico plina ter zanesljivo in predvidljivo partnerico. Dodal je, da država sistematično krepi svojo tehnološko samostojnost, tudi na področju plina.
Po njegovem mnenju bi bilo treba za stabilizacijo svetovnega plinskega trga razmisliti o končanju konfliktov in odpravi sankcij. Sankcije je označil za orodje nelojalne konkurence, ki ima resne posledice za vse, predvsem pa za države, ki jih uvajajo. Poudaril je tudi, da nobena država svoje energetske oziroma širše suverenosti ne more in ne sme zagotavljati na račun drugih.
Ruski voditelj je pred predstavniki vodilnih svetovnih proizvajalcev plina razmere v Evropski uniji povzel z znanim rekom. "Imamo pregovor – kdor drugemu koplje jamo, sam vanjo pade. Prav to se je zgodilo državam Evropske unije," je dejal Putin.
Spomnil je na začetke evropskega povezovanja na področju premoga in jekla ter EU obtožil, da zdaj gospodarstvom v razvoju preprečuje uporabo ogljikovodikov. Obenem je trdil, da so evropske države zaradi energetskih težav znova odprle premogovnike, čeprav se zavzemajo za zeleni prehod.
Pri zelenem prehodu je pozval k strokovnemu in odgovornemu ravnanju ter nasprotoval njegovemu zlorabljanju za notranjepolitične namene. Po njegovem je treba upoštevati zmogljivosti plinske industrije tako v prehodnem obdobju kot tudi v prihodnje.
Omenil je tudi plinovod Severni tok in njegovo uničenje označil za "neposredno teroristično dejanje". "Proti ruskim plinovodom, ki vodijo proti Evropi, so bila storjena neposredna teroristična dejanja. Razstrelili so jih," je na vrhu poudaril Putin.
Putin: Povpraševanje bo raslo, cene plina pa bi lahko strmoglavile
Zemeljski plin po Putinovih navedbah predstavlja četrtino svetovne energetske bilance, njegova vloga v energetiki, industriji in kmetijstvu pa naj bi se še krepila. Napovedal je, da bo svetovno povpraševanje po plinu do leta 2050 doseglo 5,5 bilijona kubičnih metrov letno, mednarodne dobave pa naj bi se povečale za približno polovico.
Zaradi naraščajočega povpraševanja je pozval k odpiranju novih nahajališč, posodobitvi predelovalnih zmogljivosti ter naložbam v transportne projekte, tudi v ladjevje in infrastrukturo za odpremo ter sprejem utekočinjenega zemeljskega plina. Poudaril je, da gre za obsežna in dolgoročna vlaganja.
Utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki po njegovih navedbah predstavlja približno polovico svetovne trgovine s plinom, bi lahko pomagal pri odpravljanju motenj v dobavi. Opozoril je, da so s trga v kratkem času izpadle velike količine dobav, povpraševanje pa je ostalo.
Čeprav so se mednarodne cene plina močno zvišale, bi se lahko po njegovem mnenju hitro vrnile na prejšnjo raven. Plinski sektor je opisal kot negotov ter poudaril, da rast cen na sprotnem trgu za proizvajalce ni nujno dobrodošla novica, saj jim je pomembnejša stabilnost svetovnega trga.
Razvoj plinske industrije je povezal tudi s svetovno prehransko varnostjo. Spomnil je, da je zemeljski plin surovina za proizvodnjo gnojil, od katerih so pri zagotavljanju prehranske varnosti odvisne številne države.
Države izvoznice je pozval k oblikovanju učinkovitih mehanizmov sodelovanja in izboljšanju dobavnih poti. Predlagal je razširitev posvetovanj o kriznih razmerah na trgu in ogroženosti infrastrukture, da bi lahko države pravočasno ocenile tveganja, tudi fizične grožnje plinski infrastrukturi, ter usklajevale pristope k dobavam.
🔴 Russian President Vladimir Putin stated that excluding Russia from the gas market would increase costs for consumers, while also mentioning potential U.S.-Russia cooperation in the Arctic. 🤝 Please follow to support us. https://t.co/gx5t3sbZDS
— Open Source Intelligence (@news_by_pw) October 27, 2026
Rusija in ZDA bi lahko združili moči na Arktiki
Po njegovih besedah Rusija in Združene države Amerike proučujeta možnost sodelovanja na Arktiki.
Dodal je, da je Moskva odprta za sodelovanje in izmenjavo tehnoloških rešitev v plinskem sektorju.
Kaj pravi slovenski premier na Trumpovo popuščanje Putinu ? Putin je postal korajžen, ker ZDA niso več trdno na strani zavezništva EU_Ukrajina. Po Kajzerjevi tihi in sramežljivi, da bi bilo dobro vzpostaviti dialog s Trumpom o končanju vojn.. TIŠINA
Nehaj prodajati Trumpu. Saj se bodo evropci evtanazirali kar lepo sami. Pa bo nasprotnika reka sama prinesla k tebi. Negibnega, hladnega. In svet bo končno odrešen histeričnega bevskanja....
EU voditelji so se rokovali in nasmihali Trumpu, ki jim je pokazal "birdya" s trgovinsko vojno. Niso še dojeli kaj se dogaja z njim, ko je Zelenskega proglasil za napadalca, kar je obratno od EU. Kaj pa zdaj po dogovoru… ...prikaži veču Trump-Putin ?? Je še smešno ?? Ni !