Avtomobili morajo imeti pri nas že od leta 1998 tudi podnevi prižgane luči, kar pa ne velja za marsikatere druge udeležence v prometu. Denimo kolesarje, ki morajo imeti luči na kolesu le ob slabih svetlobnih razmerah. Bi moralo biti drugače, da bi bili bolj opazni na cesti?
Konec maja je v vasi Selca v Selški dolini prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrl kolesar. Poročilo o prometni nesreči pravi, da je voznica osebnega vozila, ki se je ob osmih zjutraj iz Železnikov peljala v Škofjo Loko v Selcah prehitevala avtomobil pred seboj. Pri tem je prezrla dva kolesarja, ki sta se drug za drugim pripeljala nasproti. Kaže, da je prvi ob manevru voznice upočasnil vožnjo, drugi pa je trčil vanj in padel pred vozničin avtomobil. Posledice nesreče so bile žal za kolesarja usodne, saj je umrl na kraju nesreče.
Ob tem se nam je postavilo vprašanje, če bi voznica v primeru, da bi kolesarja svoji kolesi imela označeni z lučmi, ob osmih zjutraj je konec maja seveda bilo že povsem svetlo, ta kolesi prej opazila in se ne bi lotila prehitevanja. Lahko torej luči tudi podnevi vplivajo na varnost kolesarjev oziroma ali so dovolj učinkovite, da bi jih voznik, ki vozi nasproti, tudi dejansko opazil? Tiste, ki se poklicno ali drugače ukvarjajo s kolesarji in njihovimi kolesi, smo vprašali o izkušnjah z lučkami, tudi takšnimi, ki lahko utripajo, torej bi lahko bile bolj opazne.
Lučke pripomorejo k vidnosti
S policije so nam odgovorili, da svetilke, ki jih uporabljajo kolesarji podnevi, pripomorejo k temu, da so prej opaženi oziroma je verjetnost, da jih nekdo prezre, manjša. Zato policija podpira označitev kolesarjev s prednjimi in zadnjimi svetilkami.
S tem se strinjajo tudi na Agenciji za varnost prometa, kjer dodajajo, da so lučke nujne in tudi zakonsko obvezne v primeru slabše vidljivosti, torej v slabem vremenu, mraku in ponoči. Menijo, da so običajne kolesarske luči lahko preslabotne, da bi jih voznik podnevi dobro zaznal. K boljši vidnosti kolesarja lahko prispeva močnejša prednja ali zadnja luč, ki utripa, tako jo bodo vozniki prej opazili tudi podnevi.
Pri Agenciji za varnost prometa sicer svetujejo tudi uporabo odsevnih oblačil in zaščitne čelade, ki so lahko tudi živih barv, zaradi katerih so kolesarji bolje vidni in zato tudi bolj varni v prometu. Tudi podnevi svetujejo uporabo odsevnih telovnikov.
Rešitev ni le v dodatni opremi
Z varnostjo kolesarjev (in ostalih udeležencev) v prometu se ukvarjajo tudi pri Ljubljanski kolesarski mreži, kjer so poudarili, da se jim luči zdijo zelo pomembne (in so tudi obvezne), ko je slaba vidljivost oziroma v temi, verjetno pa ne škodijo niti podnevi. Vendar dodajajo, de ne verjamejo, da bi lahko zares reševale življenja tudi podnevi.
Kar pa se tiče utripajočih luči, izpostavljajo, da so v nekaterih državah te celo prepovedane, saj lahko povzročijo motnje pri drugih uporabnikih. Med temi državami so tudi Nemčija, Nizozemska in Avstrija. Nekateri kolesarji sicer rdečo utripajočo luč uporabijo celo na sprednjem krmilu, kar je izredno nevarno, saj lahko pri voznika navede k mišljenju, da kolesar vozi v isti smeri kot on in ne nasproti. Utripajočih lučk torej ne priporočajo.
V Ljubljanski kolesarski mreži pravijo, da podrobnosti nesreče v Selcah sicer ne poznajo, a če je bil vzrok za nesrečo v objestnem prehitevanju in napačni presoji voznice, potem v tem primeru tudi lučka na kolesu ne bi pomagala. Dodajajo, da imajo žal veliko lastnih izkušenj, ko vozniki prehitevajo preblizu, v škarje ali včasih silijo v prehitevanje tudi v primerih, ko vidijo kolesarja, ki jim pelje nasproti.
Ne zdi se jim primerno morebitne rešitve iskati v dodatni »zaščitni« opremi šibkejšega, če očitno nevarnost predstavlja motorno vozilo. Po njihovem mnenju je odgovor v boljši prometni infrastrukturi (označenih kolesarskih pasovih in ločenih kolesarskih stezah), znižanju omejitve hitrosti, ukrepih umirjanja hitrosti ter seveda v izobraževanju in osveščanju tako voznikov motornih vozil kot tudi kolesarjev.
90 odstotkov koles osvetljenih
Tudi v Kolesarskem centru Bauer se strinjajo, da so luči na kolesih zelo pomembne, še posebej pomembno vlogo pa imajo zvečer in ponoči. Svoje stranke ob nakupu svetil vedno vprašajo, kje in kdaj se bodo največ vozile, če bo to večinoma podnevi ali ponoči, če bo šlo za gorsko ali cestno kolesarjenje, kakšno kolo vozijo in podobno. Glede na njihove potrebe potem skupaj izberejo najbolj primerna svetila. Opažajo, da se povprečni kupec običajno odloči za nakup luči in da se vsaj 90 odstotkov koles iz trgovine odpelje opremljenih z lučmi, ki so na kolesu že serijsko ali pa gre za dodatni nakup.
Gorskim kolesarjem vedno svetujejo dovolj močno zadnje in sprednje svetilo brez razpršene svetlobe. Poleg luči na kolesu (spredaj na krmilu in zadaj na sedežni opori ali okvirju) svetujejo tudi uporabo naglavne svetilke, saj je zelo pomembno, da si med kolesarjenjem osvetljujemo pot, kamor je usmerjeno kolo in kamor je usmerjen pogled kolesarja.
Cestnim kolesarjem po drugi strani svetujejo uporabo močnejše sprednje svetilke z belo svetlobo in dovolj močne rdeče zadnje luči. V zadnjem času so zelo popularne tudi zadnje luči z vgrajenim tipalom za zavoro. Takšna luč ima dodatne žarnice, ki se aktivirajo ob zaviranju (podobno kot v avtu) in skrbijo za boljšo vidnost v prometu.
V trgovini Bauer dodajajo, da so predvsem kolesarji, ki vozijo cestna kolesa, zelo občutljivi na videz in težo dodatnih pripomočkov, kakršne so tudi luči, zato se posledično odločajo za manjša, manj zmogljiva svetila. Ta za cestno kolesarjenje niso najbolj primerna, saj večina voženj ponavadi poteka na prometnih cestah brez urejene kolesarske infrastrukture. Glede uporabe luči podnevi pa v trgovini Bauer menijo, da večina kolesarjev luči podnevi ne uporablja. Takšna svetila za uporabo podnevi tudi niso dovolj močna.
Odnos se izboljšuje
Kako pa je z odnosom med vozniki motornih vozil in kolesarji? Se je ta v zadnjem času kaj spremenil na bolje ali morda celo na slabše? Pri Policiji pravijo, da vseskozi spodbujajo strpnost in tolerantnost med udeleženci v cestnem prometu. Zaradi kršitev udeležencev sicer prihaja tudi do konfliktnih situacij, ki včasih prerastejo v verbalne spore ali celo fizično obračunavanje. Takšno reševanje konfliktov ni sprejemljivo, privede celo do tega, da so drug do drugega še bolj nestrpni. Ključni so spoštovanje prometnih pravil, strpnost in toleranca. To pripomore k večji varnosti v cestnem prometu.
Kolesarji so bolj izpostavljeni udeleženci kot vozniki motornih vozil, dodajajo. Prav zato se ob kršitvah voznikov motornih vozil do kolesarjev, počutijo bolj ogrožene. Na drugi strani pa se kolesarji premalo zavedajo, da s kršitvami ogrožajo sebe in povečujejo tveganje za nastanek prometne nesreče in s tem tudi poškodbe.
Pri Ljubljanski kolesarski mreži opažajo, da se je v zadnjih letih izboljšal odnos voznikov motornih vozil do kolesarjev, in pričakujejo, da se bo trend še nadaljeval. Prometna varnost za kolesarje se je s tega vidika gotovo izboljšala. Dodajajo, da več kot je klesarjev na cestah, bolj varno postaja kolesarjenje. Ljudje se namreč zato večkrat znajdejo v obeh vlogah: kolesarja in voznika.
Absolutno število nesreč zaradi vse več kolesarjev na cestah pa se bo verjetno povečevalo. Pomembno pa je, da se v relativnem smislu, glede na število prevoženih kilometrov, varnost kolesarjev izboljšuje. Zagotovo pa je še ogromno prostora za izboljšave, vsak kolesar pa bo lahko kaj povedal o marsikateri negativni izkušnji z izsiljevanjem, tesnim prehitevanjem in nestrpnostjo voznika.
kako gre oni rek zaradi dreves ne vidimo gozda ali zardi gozda ne vidimo dreves. pa še tole. dokler so …
Ne prizigajte luci podnevi, ker lahko spraznite baterijo in vam potem zjutraj ne bo hotel vzgati!!!
Najboljša ponudba ... Google je za vsa spletna dela od doma plačal 638 do 957 dolarjev na dan. Moja mlajša …