Na obrobju Pariza, kjer se je rodil ustanovitelj Renaulta, Louis Renault, sem sedel za volan enega najbolj posebnih Renaultovihh vozil v njegovi 120 letni zgodovini - renault vivastella type PG7 letnik 1933.
Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je Louis Renault lansiral serijo 10 CV poimenovane KZ in opremljene z zavorami na sprednjih kolesih in rahlo moderniziranim pokrovom motorja. Takrat so bili Renaultu namenjeni najbogatejšim Francozom, namesto znamenitega Renaultovega romba pa je na motorni maski "svetila" zvezda.
Ta serija avtomobilov je bila leta 1931 povod za predstavitev limuzine na avtomobilskem salonu v Parizu. Renault je predstavil vivastello, luksuzno limuzino s šestvaljnim motorjem s prostornino 3,18 litra in 60 konjskimi močmi, namenjeno prevozu petih do sedmih oseb v največjem udobju, kot so si ga lahko tisti čas zamislili.
Čeprav je še vedno oblikovno spominjal na "krokodila," pa so bile avtomobilske linije za tisti čas zelo posodobljene. Prtljažnih vrat socer takrat še ni bilo, namesto tega je bil na zadku pričvrščen neke vrste velik kovček, ki je služil kot prtljažnik na njem pa rezervno kolo. V notranjosti pa si lahko pod konicami prstov otipal celo žamet., medtem ko so kromani dodatki nakazovali, da je vivastella simbol družbenega uspeha za nastajajočo buržoazijo.
In prav v avto, ki v dolžino meri 4,98 metra, kar je primerljivo z današnjimi najbolj luksuznimi limuzinami, smo sedli tudi sami. Glede na zgodovino in tudi posebnosti vožnje takega vozila po klasičnih cestah v Franciji v sožitju z modernimi avtomobili, sem pred vožnjo pokazal strahospoštovanje do vozila. Ne nazadnje gre za neprecenljivo zgodovinsko avtomobilistično vrednost, ki jo hranijo v Renautovoh garažah v tovarni v Flinsu na obrobju Pariza.
Na srečo smo pred vožnjo s strani tehnikov, ki skrbijo za Renaultova zgodovinska vozila dobili nekaj napotkov, avto pa so zagnali sami, tega nam ni bilo treba storiti. Sedeža spredaj sta dva, oba razkošno velika. Pred voznikom je ogromen volan, večji, kot so jih danes vajeni vozniki tovornjakov. Tanek, trikraki. Na sredini pa čudna, velika ročica. "Kaj je to,“ sem vprašal?" "To je hupa“. In res, zanimivo, celo prijeten starinski zvok ima.
Danes so jih le izpilili
Menjalnik je pokončen, ročica pa dolga kot kakšen "ročaj" od motike. Ima samo tri prestave za naprej in eno za vzvratno vožnjo, položaj prestavljanja pa je narisan na armaturni plošči. Na njej so še merilniki, s pomočjo katerih lahko poleg hitrosti odčitavaš še parametre v povezavi z motorjem. V resnici v kabini v osnovi ni bistveno drugače kot danes, saj ima predale za rokavice, stenske žepe za drobnarije, zadaj pa prostora, kot si ga danes ne moremo zamisliti niti v najbolj prestižnih rolls-roycih. No, avtomobil nima smernih kazalcev, kasnejši modeli so dobili neke vrste vzvode, ki si jih potegnil in z leve ali desne strani vozila je padla zastavica, ki je nakazovala na smer zavijanja.
Zadaj sta dva zložljiva sedeža in velika klop. V primeru, da sta sedeža zložena, lahko zadaj skoraj ležiš, medtem, ko 1,81 metra v širino omogoča ugodno sedenje trem odraslim na zadnji klopi.
Tudi grdo je zaškrtalo
Na začetku je šlo nekoliko previdno. A strah je bil odveč, upoštevati smo morali le, da smo med prestavljanjem dodajali nekaj plina (menjalniki niso bili tako sinhronizirani kot danes), drugače je vse skupaj grdo škrtalo. Speljevanje ovinkov je šlo zaradi velikega volana malo bolj naokoli, moram pa priznati, da je avto sicer glasen a zelo udoben. Tudi hitrosti so zelo solidne, saj smo se, brez težav po podeželju vozili s hitrostjo 70 km/h ali 80 km/h. Končna hitrost tega vozila je 110 km/h. "Brez težav bi se z njim podal od Ljubljajne do Portoroža," sva se strinjala s sopotnikom.
In da, med Francozi smo bili zelo opazni, bolj kot, če bi bili na cesti superšporntiki tipa ferrari. Neki Francoz se ga je še dobro spominjal iz časov, ko je bil še sam začetnik voznik. "Letnik 1933?“, je vprašal. "Tako je," smo mu odvrnili. "Tako kot jaz," je dodal in namignil, da so bila to leta avtomobilske romantike. Čas, ko avto ni predstavljal zgolj prevoznega sredstva za prevoz od točke A do točke B. Takrat je avto pomagal ustvariti spomine, ki jih v sebi nosimo vse življenje. In ta spomin, vožnja z vivastello letnik 1933 bo za večno v lepem spominu ostala tudi pri meni.