Zakaj  "zašpiljeno dobra od 1896"?

Narejena je iz najkakovostnejšega prašičjega mesa in slanine z dodatkom nitritne soli, začinjena samo s česnom in poprom ter zašpiljena z leseno špilo. Površina Kranjske klobase je rdečerjava in ima blag vonj po dimu, na prerezu je meso rožnatordeče barve, slanina pa smetanasto bela in neraztopljena. Tekstura je napeta, hrustljava in sočna, aroma pa polna in značilna za razsoljeno, specifično začinjeno in prekajeno prašičje meso.

Kranjska klobasa se je razvila v času avstro-ogrske monarhije in dobila ime po deželi Kranjski, ki je bila od 15. stoletja osrednja zgodovinska dežela na slovenskem narodnostnem ozemlju in edina povsem slovenska. Ena izmed najstarejših pisnih omemb Kranjske klobase je bila v kuharski knjigi Süddeutche Küche avtorice Katharine Prato iz leta 1896. Govori o načinu kuhanja Kranjske klobase (Vir: Bogataj, 2011, Mojstrovine s Kranjsko klobaso iz Slovenije). Najstarejše navodilo za izdelavo in pripravo Kranjske klobase pa je bilo objavljeno leta 1912 v šesti izdaji Slovenske kuharice Felicite Kalinšek. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob slovesnih in pomembnih dogodkih.

Kako je šla Kranjska klobasa s trebuhom za kruhom

Kranjska klobasa predstavlja slovensko kulinarično posebnost, ki je zaščitena z geografsko označbo in predstavlja enega od simbolov slovenske dediščine. Brez dvoma je njeno poimenovanje tudi eno izmed najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih poimenovanj s področja kulinarike. Slovenci so jo med izseljevanjem ponesli v svet in jo naredili svetovno prepoznavno. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom krainer würst, v angloameriškem pa kot kransky sausage. Več o Kranjski klobasi najdete na www.kranjskaklobasa.si.