Oktobra delo na zelenjavnem vrtu sicer ne bo več tako intenzivno, kot je bilo v preteklih nekaj mesecih, saj se vrtičkarska sezona počasi nagiba h koncu. Za večino se bo končala konec oktobra ali v začetku novembra, ko bodo posadili še zadnjo zelenjadnico, jesenski česen.

Do takrat pa vrtičkarje na zelenjavnem vrtu čaka še nekaj opravil. Nekatera so priporočljiva, druga nujna.

Zadnje setve

Oktobra opravimo še zadnje setve motovilca, zimske solate in rukule. Motovilec in zimsko solato sejemo v vrste na grede, kjer so pred tem rasle križnice ali plodovke, zato jim ne gnojimo dodatno. V vrste jih sejemo zato, da jih bomo lažje okopali, sploh zimsko solato, ki jo bomo pobirali zgodaj spomladi.

Nakup čebulčka za čebulo in česen

Čebulček je treba kupiti čim prej, saj je sredi oktobra izbira običajno že precej pičla. Izbiramo sorte, ki so prilagojene na rast pri nas. Takšne sorte čebule so belokranjka,  ptujski luk in majski srebrnjak. Izbiramo bolj droben, enakomerno velik čebulček.

Nasprotno pa pri česnu izberemo debelejše glavice, najbolje pa se obneseta sorti messidor in germidour.

Sajenje čebule

Čebulo sejemo prej kot česen, običajno v drugi polovici oktobra. Pravi čas pa je odvisen od temperatur. Če ga bomo sadili prehitro in ob previsokih temperaturah, je velika verjetnost, da bo šla mlada čebula spomladi prehitro v cvet.

Foto: Profimedia česen sajenje

Sajenje česna

Česen sadimo čim kasneje, najbolje v začetku novembra oziroma tri tedne, preden zemlja zmrzne, kar pa je precej težko napovedati. Še posebej odkar se na vreme v resnici ne moremo več zanesti.

Več nasvetov o sajenju čebule in česna lahko najdete tukaj.

Pobiranje in zaščita pridelkov

Oktobra z gredic poberemo plodovke, korenovke in izkopljemo gomoljnice, pustimo pa kapusnice, por, peteršilj, radiče, blitvo, endivijo. Vsi prenašajo nizke temperature, zato jih je na vrtu pametno pustiti čim dlje oziroma do prve zmrzali. Ta pa ne bo škodila brstičnemu ohrovtu, prezimnemu poru, peteršilju in blitvi, ki jih bomo lahko pobirali tudi pozimi.  

Priprava praznih gredic

Za vrtninami, ki smo jih pobrali, bodo ostale prazne gredice, ki pa jih je nujno treba pripraviti na zimo in naslednjo sezono. Če bodo ostale nedotaknjene, se bo zemlja čez zimo zbila, iz nje bodo odtekale hranljive snovi, življenja v zgornji plasti bo manj. Vse to pa pomeni manj rodovitno prst ter slabšo rast v naslednji rastni sezoni.

Foto: D. M. por in zastirka na visoki gredi Zato s praznih gredic odstranimo vse ostanke rastlin in gredice očistimo plevela. Potem le vrhnjo plast zrahljamo in na debelo zastremo s slamo, lahko tudi odpadlim listjem. Ne dodajamo komposta, saj ga bomo dodali spomladi približno 14 dni, preden bomo ponovno sejali ali sadili. Spomladi tako gredic ne bo treba prekopavati.

Pregled starih in postavitev novih visokih gred

Foto: Profimedia Visoke grede Oktober je ideale za popravilo starih visokih gred in postavljanje novih. Z leti običajno kakšna od desk v okviru visoke grede popusti. Če se da, jo zamenjamo, če je načetih, trhlih ali celo gnilih več desk, pa je najbolje sestaviti novo visoko gredo.

Nove grede napolnimo do vrha, spustimo lahko le plast komposta. Do pomladi se bo vsebina ravno prav posedla, da bomo pred sajenjem dodali tako kompost kot plast dodatne prsti.

Priprava kompostnega kupa

Jeseni sestavimo nov kompostni kup, kar je najbolje narediti v dnevu, ko ni vetrovno in sončno. Mikroorganizmi so namreč občutljivi na veter in sonce. Kako sestavimo kompostni kup, lahko preberete tukaj.

Foto: Profimedia kompost Če smo kompostni kup pripravili spomladi, ga zdaj le premečemo in potem sestavimo na novo. S tem ga prezračimo, po potrebi pa mu dodamo tudi suho snov.

Boj z bramorjem in voluharjem

Jesen je tudi čas, da se namensko lotimo zatiranja dveh največjih škodljivcev na zelenjavnem vrtu, to sta bramor in voluhar.

Prvega bomo najlažje uničili z entomopatogene ogrčicami. Z vodno raztopino, v kateri so ogrčice, zalijemo grede, za katere vemo ali pa vsaj sumimo, da je v njih bramor.

Foto: Profimedia bramor Voluhar pa jeseni pogosto pokuka iz svojih rovov, saj se na prostem pari, poleg tega pa zbira zalogo hrane za zimo. Najlažje ga bomo ulovili z namenskimi pastmi, ki jih postavimo nad rove.