Pod streho > Na vrtu
16678 ogledov

Vrtičkarje čaka še to nujno opravilo

kompost Profimedia
Do konca oktobra je čas, da vrtičkarji na vrtu opravijo dve opravili. Nujno je treba premetati kompostni kup ali pa sestaviti novega. Tisti, ki se ne želite odpovedati gnojenju s hlevskim gnojem, morate to opraviti zdaj, dokler je zemlja še kolikor toliko topla.

April in oktober sta meseca, najbolj primerna za sestavljanje kompostnega kupa. Praviloma traja kar celo leto, da organske snovi, ki smo jih v plasteh zložili v kompostni kup, razpadejo in se iz njih ustvari zrel kompost. Če ste kompostni kup nazadnje sestavili oktobra lani, imate zdaj precej zrelega komposta. Da je zrel, vemo tako, da je po vonju in videzu podoben zemlji. Takšen je pripravljen za posipanje po gredicah. Še prej pa ga je dobro presejati in tisto, kar ostane na situ vrniti v nov kompostni kup. 

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia

Kompost v zemljo praviloma zakopljemo oziroma ga zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje na gredi, nekateri pa ga kot zastirko pustijo na površini in ga v zemljo vkopljejo spomladi, ko gredice pripravljajo za novo sezono. Pri količini komposta, ki ga dodajamo gredicam, upoštevamo, kaj bo spomladi na njih raslo, saj različne rastline potrebujejo različno količino gnojila. 

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia
Delo se konča s sestavljanjem novega kompostnega kupa, ki bo zorel do naslednje jeseni. Sestavimo ga iz organskih odpadkov, ki smo jih zbirali skozi leto, vejevja, ostankov rastlin z vrta. Pri tem pazimo, da na kup ne dodajamo okuženih rastlin, trajnih plevelov s koreninami, pozornost pa velja nameniti tudi ostankom okrasnih rastlin, saj ne vemo, če ne vsebujejo pesticidov. 

Spomladanski kup zdaj premečite

Če ste kompostni kup sestavili spomladi, pa je zdaj čas, da ga premečete in prezračite, saj brez kisika mikroorganizmi ne bodo zadostno opravili svojega dela. Nekateri strokovnjaki sicer priporočajo, da kompostni kup prezračimo večkrat na leto, celo vsak mesec, vendar izkušnje dolgoletnih vrtičkarjev kažejo, da je dovolj, če to naredimo jeseni in spomladi. 

Ob tem ko kup premečemo tudi ugotovimo, ali ima organska masa ustrezno vlažnost. Če je presuha, kar pomeni, da v dlaneh razpada, ji je treba dodati vodo. Tej lahko zdaj primešamo tudi sladkor, ki pospeši delovanje mikroorganizmov in s tem razpadanje organske mase. Če masa v dlani ostane kompaktna, je ravno prav vlažna, če pa se ob stisku dlani iz nje cedi, je premokra. V tem primeru ji dodamo suho organsko snov. Na vrtu je zagotovo dovolj listja, lahko dodamo posušeno travo in slamo. Da pospešimo razpadanje organske mase med plasti dodamo tudi hlevski gnoj. 

Tako dopolnjen in prezračen kompostni kup prekrijemo s smrečjem ali koruznico, lahko pa tudi debelejšo plastjo slame ali listja in pustimo stati do spomladi. 

Hlevski gnoj dodajte kompostnemu kupi

Drugo za marsikaterega vrtičkarja obvezno jesensko opravilo na zelenjavnem vrtu je gnojenje s hlevskim gnojem. Temu se sicer lahko izognemo, saj vseštevilnejše dobre prakse potrjujejo, da hlevski gnoj ni obvezni dodatek za kakovostno in obilno rast rastlin, tudi tistih najbolj požrešnih ne.

Hlevski gnoj lahko v celoti nadomesti kompost. Kot rečeno pa hlevski gnoj lahko dodamo kompostnemu kupu, gredice, na katerih bodo prihodnjo sezono rasle najbolj požrešne rastline, pa obilneje gnojimo s kompostom. 

S tem se izognemo tudi prekopavanju zemlje, ki je nujno, če ji nameravamo dodati hlevski gnoj. Tega ne moremo zgolj raztresti po površini in tako kot kompost le zmešati z zgornjo plastjo zemlje, temveč ga je treba vanjo vkopati. To pa pomeni lopato v roke in „štihanje“. Kar pa ni le naporno, temveč za delovanje mikroorganizmov in drugih drobnih živali v prvih 20 do 30 centimetrih zemlje tudi škodljivo. Na glavo jim namreč obrnemo njihovo naravno okolje, zato porušimo njihov življenjski prostor, zato odmrejo. Zato ne opravijo njunega dela, to pa je ustvarjanje rodovitne humusne plasti, ki je nujna za rast rastlin. 

gnojenje | Avtor: Prfimedia Prfimedia

Gnojite do konca oktobra in le del vrta

A navada je železna srajca, zato marsikateri vrtičkar še vedno prisega na prekopavanje in gnojenje s hlevskim gnojem. V tem primeru to vsekakor naredite do konca oktobra, ko je zemlja še dovolj topla in bodo mikroorganizmi lahko začeli proces razkrojevanja. Do spomladi bo hlevski gnoj v zemlji preperel in primeren, da bodo rastline iz njega lahko črpale hranljive snovi.

Če boste delo opravili kasneje, ko bo zemlja mrzla, se proces razkroja ne bo odvil, začel se bo šele spomladi. Hranilne snovi rastlinam zato ne bodo dostopne, hkrati nerazkrojen hlevski gnoj slabo vpliva na razvoj koreninskega sistema. Rečemo, da korenine požge. 

Pomembno je tudi, da s hlevskim gnojem ne gnojimo vseh gredic, temveč le približno tretjino, to je tiste, na katerih bodo rasle najbolj požrešne rastline, kapusnice, plodovke in krompir. Pri tem seveda upoštevamo kolobar. Če so gredice, ki jih nameravate glede na kolobar gnojiti s hlevskim gnojem še vedno polne, ga, kot že rečno, dodajte v kompostni kup, nikakor pa jih ne gnojite spomladi. 


 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.