Pod streho > Na vrtu
19373 ogledov

Tako pravilno pridelate domači kompost

kompost Profimedia
Pravilno pripravljen kompost je najboljše naravno gnojilo za zelenjavni in tudi okrasni vrt. Pri njegovi pripravi je treba upoštevati nekaj pravil.

Osnova za kakovosten kompost so organski odpadki z vrta in gospodinjstva, ki morajo biti pravilno zloženi in v pravem razmerju. Da bo proces kompostiranja pravilen, mikroorganizmov in drobnih živalci pa veliko, mora biti kompostni kup ravno prav vlažen in dovolj zračen.  

Če je kompostni kup suh, se v njem ne bo dogajalo nič, če je moker, bo organska masa začela gniti namesto razpadati, iz nje se bo širil smrad. Brez zraka v kupu kemični procesi ne bodo potekali. 

Pomembno je tudi to, da ločimo kompostni kup od kupa, kjer zbiramo zelene organske odpadke. Poleg teh pa so pomembni tudi rjavi organski odpadki. Za pravilno kompostiranje torej potrebujemo tri kupe in ne le en kompostnik, kamor stihijsko nalagamo vse kar nam organskega pride pod roke.

Kaj gre in kaj ne na kompostni kup

Poglejmo najprej, kaj spada med zelene in kaj med rjave odpadke ter česa na kompostni kup ne smemo odlagati. 

Zeleni organski odpadki, ki vsebujejo veliko dušika, so kuhinjski odpadki zelenjave in sadja, kavna usedlina, čajne vrečke, jajčne lupine, ostanki z zelenjavnega vrta, zeleni deli okrasnih rastlin, pokošena trava, zeleni deli plevela brez korenin. 

Rjavi organski odpad so veje sadnega in okrasnega drevja in grmovnic, posušeno listje, slama, odpadle iglice iglavcev, zemlja balkonskih in drugih lončnic, žagovina, pepel, natrgan karton in papir.

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia
Na kompostni kup pa ne spadajo ostanki hrane živalskega izvora, olja in maščobe, trajni pleveli in korenine plevelov, orehovo lubje, ostanki, ki vsebujejo pesticide, zato ne odlagamo lupin banan in citrusov, niti okrasnih rastlin, ki so bile obdelane s pesticidi. 

Pri pripravi kompostnega kupa je treba spoštovati še nekaj pravil in korakov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

sajenje čebule Na vrtu Pod streho Ta opravila vrtičkarje čakajo marca

Izbira primernega prostora

Kompostni kup je najbolje sestaviti v zavetrnem, na zračnem in polsenčnem prostoru. Tako ne bo ves čas izpostavljen soncu, niti ne bo ves čas v senci, s čimer preprečimo njegovo izsuševanje in preveliko vlažnost. Najboljši prostor je pod drevesom ali ob grmovju. Tla morajo biti odcedna, na njih ne sme zastajati voda. 

En kompostnik ni dovolj

Kompostni kup lahko zložimo na tla, ki smo jim prej odstranili travno rušo, brez kakršnega koli ogrodja, lahko pa seveda kupimo ali izdelamo kompostnik. 

Ogrodje kompostnika naj bo iz naravnega materiala, lahko je iz desk, vej (šibja), palet, lahko postavimo le žičnato ograjo, uporabimo lahko tudi opeko. Lahko pa izberemo tudi plastični kompostnik. Pomembno je, da so v ogrodju reže, da bo zrak lažje krožil. 

A le en kompostnik ne bo dovolj. Potrebujemo vsaj dva. V prvem bomo celo leto zbirali zelene in nekatere rjave organske odpadke, v drugem pa bomo jeseni zložili kompostni kup, v katerem bo potekalo kompostiranje. Na tretjem kupu, za to ne potrebujemo kompostnika, pa bomo zbirali rjavi odpad, predvsem listje in odrezane veje.  

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia

Prostor naj bo torej dovolj velik za dva kompostnika in dodaten kup rjavih odpadkov. 

Masa čez poletje ne sme gniti

V prvem kompostniku, kamor čez leto odlagamo večino organskih odpadkov, je običajno več zelenih, mokrih odpadkov, kot suhih, rjavih. Zato lahko začnejo gniti, namesto propadati. Zato večji količini kuhinjskih odpadkov ali takrat, ko v kompostnik odložimo pokošeno travo, dodamo nekaj pepela, če ga imamo, zračnost pa bo zagotovil tudi zmečkan časopisni papir (ne barvni). Kup tudi pretresemo oziroma malo premešamo, ga privzdignemo z vilami. 

gnojenje Na vrtu Pod streho To so največje zmote o gnojenju zelenjavnega vrta

Kompostni kup zložimo oktobra ali aprila

April in oktober sta ravno prav topla, ko bomo zlagali kup pa naj bo dan oblačen in brez vetra. Mikroorganizmi so občutljivi na veter in sonce. Na kup bomo zložili organski odpad, ki smo ga v prvem kompostniku zbirali čez leto, rjavi odpad, iz tretjega kupa, jeseni dodamo tudi odpadlo listje in nekaj debelejših vej, potrebovali pa bomo še hlevski gnoj ali še ne razpadli kompost. Potrebujemo še slamo ali smrečje ali pa vsaj vrtnarsko kopreno. 

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia

Plasti kompostnega kupa

Na dno drugega kompostnika najprej zložimo debelejše veje in tako ustvarimo drenažno plast. Sledi plast čez leto zbrane organske mase iz prvega kompostnika, potem dodamo plast gnoja ali zemlje, plast listja. Tako zložene plasti ponavljamo dokler nam ne zmanjka materiala iz prvega kompostnika. Kup pa na koncu naj ne bo višji od poldrugega metra. 

Razmerje med rjavim in zelenim odpadom naj bo v korist rjavega. Če tega ne moremo doseči, ker imamo rjavega materiala premalo, potem organski odpad iz prvega kompostnika lahko posujemo z nekaj pepela, zemlje ali še ne do konca preperelega komposta. 

Plasti naj bodo naložene narahlo, da bo v kupu dovolj zraka. Oblikujemo ga v kopico, da bo z njega lahko odtekala voda, na vrh pa naložimo smrečje ali slamo, lahko pa uporabimo tudi vrtnarsko kopreno. 

Proces kompostiranja

V naslednjih šestih do devetih mesecih v kompostnem kupu poteka proces kompostiranja. Proces pa lahko pospešimo z namenskimi pripravki, ki jih dodamo med sestavljanjem kupa jeseni. Nekateri se odločijo za deževnike.

Mikroorganizmi organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo, za to pa morajo vse čas imeti dovolj zraka. Kup je treba občasno prezračiti, kar naredimo z vilami, s katerimi maso rahlo premešamo in privzdignemo. 

Ali je v kupu dovolj zraka ali ne, nam bo povedal vonj. Če bo z njega smrdelo, vemo, da masa gnije in ne propada, torej je v kupu premalo zraka. 

kompost | Avtor: Profimedia Profimedia

Kompost je zrel

Kompost je za uporabo na gredicah primeren, ko v kupu ne ločimo več posameznih plasti materiala. Masa je po videzu in vonju podobna zemlji. Preden ga raztresemo po gredicah, ga je dobro presejati, tisto, kar ostane na situ, pa vrnemo v prvi kompostnik, kjer že zbiramo novo organsko maso za nov kompostni kup. 

 

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.