Strategija predvideva, da bomo do leta 2050 lastniki energijsko prenovili 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. S tem naj bi rabo končne energije zmanjšali za 45 odstotkov, izpuste toplogrednih plinov pa kar za 75 odstotkov glede na izhodiščno leto 2005. Vmesni cilj je leto 2030, ko se bo raba končne energije v primerjavi z letom 2017 zmanjšala za 31,4 odstotka, emisije CO2 pa za 53,4 odstotka.
To pomeni, da bomo vlagali v toplotno izolacijo stavbnega ovoja, zamenjali stavbno pohištvo, posodobili in zamenjali ogrevalne sisteme s poudarkom na OVE, vgradili sisteme mehanskega prezračevanja z rekuperacijo, vlagali v napreden pametne tehnologije za učinkovito krmiljenje sistemov.
Več spodbud za sNES, manj za posamezne ukrepe
V strategiji je ob tem zapisano, da bodo za izvedbo teh ukrepov še vedno na voljo nepovratna sredstva, vendar s poudarkom, da bodo bolj subvencionirane celostne prenove oziroma prenove v skoraj ničenergijskem standardu (sNES), bistveno manj pa posamezni ukrepi.
Izračunali so, da stanovanjski sektor predtsvlja 73-odstotni delež v celotnem stavbnem fondu stavbe, njegova tlorisna površina pa znaša 63,7 milijona kvadratnih metrov, od tega imajo enostanovanjske stavbe 46,8 in večstanovanjske stavbe 16,9 milijona kvadratnih metrov.
Kar 40 odstotkov enostanovanjskih hiš oziroma 100 tisoč gospodinjstev spada v energijska razreda G in H, kar pomeni, da je raba energije za ogrevanje od 150 do 210 in več kWh/m² na leto. V omenjena razreda spada tudi osem odstotkov ali 24.000 gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah.
Kumulativni tehnični potencial za energetsko prenovo v enostanovanjskih stavb znaša 44,6, v večstanovanjskih stavbah pa 16,4 milijona kvadratnih metrov.
Skupna vrednost prenov ocenjena na 7,3 milijarde evrov
Za energijsko prenovo takšnega obsega in s tem dosego ciljev strategije in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bo treba samo do leta 2030 vložiti 7,3 milijarde evrov. Strategija predvideva, da bomo skoraj v celoti ves potreben denar zagotovili lastniki hiš in stanovanj.
Natančnejši razrez finančnih virov do 2030:
- Prispevek za učinkovito rabo energije - 565,7 milijona evrov
- Podnebni sklad - 135 milijonov evrov
- Kohezijski sklad – 8 milijonov evrov
- Drugi viri – 17 milijonov evrov
- Lastniki hiš in stanovanj – 6538,3 milijona evrov.
Nepovratnih sredstev bo 726 milijonov evrov
Po tem razrezu naj bi država za energijsko prenovo stanovanjskih stavb zagotovila 726 milijonov evrov, vendar ni čisto tako, saj so nepovratna sredstva neposredno le iz podnebnega skalada, ki se polni s prodajo ogljičnih kuponov, kohezijskega sklada in drugih virov, prispevek za URE pa plačujemo že zdaj na položnicah na elektriko in zemeljski plin. V prihodnje pa strategija predvideva postopen dvig prispevka in sicer iz zdajšnjih 0,08 evra na kilovatno uro na 0,27 evrov do leta 2030, kar je trikratno povečanje. Tudi vseh 565,7 milijona evrov iz tega naslova bomo plačali odjemalci elektrike in zemeljskega plina.
K temu dodajmo še zgoraj omenjenih 6,53 milijarde evrov lastnih sredstev lastnikov hiš in stanovanj. Od tega bodo, tako v strategiji, 1,7 milijarde evrov naložb spodbudila nepovratna sredstva, kar 4,9 milijarde evrov naložb v večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb pa naj bi bilo spontanih. To pomeni, da bodo lastniki svoje stanovanjske stavbe obnavljali brez nepovratnih sredstev in drugih morebitnih spodbud.
Tak razrez finančnih sredstev bo do leta 2030 zagotovil predviden obseg energijskih prenov stanovanjskih stavb. V strategiji pa je poudarjeno, da bo moral Eko sklad, ki ostaja glavni akter na področju razdeljevanja nepovratnih sredstev posameznikom, prevetriti javne pozive, pri čemer bodo morale biti spodbude bolj usmerjene. Z višino spodbud bo bolj spodbujena celovita energetska prenova stavb (najvišje stopnje sofinanciranja bo deležen ukrep celovite energetske prenove stavb, najnižje pa izvedba posamičnega ukrepa). Vsaj 70 odstotkov predvidenih sredstev, namenjenih za finančne spodbude za energetsko učinkovitost in rabo OVE v stanovanjskih stavbah, bo namenjenih nameni za celovite energetske in prenove v sNES. Subvencije morajo biti vezane tudi na preverjanje kakovosti izvedbe.
V strategiji tudi druge, nefinančne spodbude
Strategija pa predvideva tudi nekatere druge mehanizme spodbujanja čim večjega obsega energijskih prenov stanovanjskih stavb. Med drugim bodo spodbujali zelene kredite pri komercialnih bankah in vzpostavili garancijsko shemo za kredite in rezervne sklade. Uredili bodo pravno podlago, ki bo omogočala lažje zadolževanje v breme rezervnega sklada oziroma stavbe tudi z uveljavljanjem plačila po računih za energijo (»on-bill financing«). Pri potrebnem soglasju za zadolžitev v breme rezervnega sklada (pogoje za zadolžitev ureja stanovanjska zakonodaja) za izvedbo projekta celovite energetske ali sNES prenove bo potreben nižji delež soglasja etažnih lastnikov, kar bo urejeno v stanovanjski zakonodaji.
Vzpostavili bodo tudi projektno pisarno za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb. Ta obsega zagotovitev ustreznih kadrovskih in finančnih pogojev za izvajanje nalog podpore pri pripravi projektov energijske prenove večstanovanjskih stavb, delovala bo načelu vse na enem mestu in kot platforma med investitorji (lastniki), upravniki, izvajalci prenov, Eko skladom, dobavitelji energije, ESCO podjetji.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.