Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je na javni razpis za dodelitev tridesetih neprofitnih stanovanj za mlade prejel 400 vlog. Sklad bo deset stanovanj, ki bodo predvidoma vseljiva v letih 2018, 2019 in 2020, dodelil mladim samskim osebam, deset mladim parom in deset mladim družinam. 

Ker je v posamezni skupini več kot deset prosilcev, ki izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev stanovanja, so izbor v nasprotju s klasičnimi razpisi za neprofitna najemna stanovanja, opravili kar z javnim žrebom, ki se je začel ob 11. uri na sedežu JSS MOL na Zarnikovi v Ljubljani. Dobitnike stanovanj je ob prisotnosti notarja izžrebal sam župan Zoran Janković.

Premalo, a bolje kot nič

"Boljše bi se nam zdelo, če bi se oblikovala neka lestvica in ne žreb," pravi Tanja Baumkirher, ki je pri Mladinskem svetu Slovenije zadolžena za stanovanjsko problematiko. "Smo pa veseli, da je do razpisa za mlade sploh prišlo." V MSS sicer ocenjujejo, da je v finančni kriterij na razpisu previsoko zastavljen, saj morajo imeti kandidati mesečni dohodek najmanj v višini 76 odstotkov minimalne neto plače. 

Prav tako so prispevali k spremenjenim pogojem glede prebivališča, saj so k prvotnim pogojem šest let stalnega prebivališča dodali opcijo začasnega prebivališča. "Nam se zdi šest let preveč, saj imajo študenti, ki prebivajo v študentskem domu, ponavadi prijavljeno začasno prebivališče pet let," pravi Baumkirherjeva. "Res pa je, da so s tem znižali krog upravičencev, ki jih je že tako veliko."

Cene navzgor Grebli so se za stanovanje, v trenutku 30 klicev

Foto: Anže Petkovšek Javno žrebanje dobitnikov stanovanj za mlede v Ljubljani.

"Mogoče je žreb še najbolj nevtralna možnost, glede na to, koliko je kandidatov, ki so že sedaj morali zadostiti osmim pogojem, da so se sploh lahko prijavili," pa o načinu izbora pravi Teja Jarc iz Sindikata Mladi Plus. "Rešitev morda ni najlepša, tudi zato, ker še ni jasno, kdaj se bodo mladi lahko vselili. Takšni poskusi so dobri, niti slučajno pa niso zadostni."

V "hotelu Mama", a ne na lastno željo

Poudarja, da je stanovanjska problematika izjemno velik problem za mlade, pri čemer je Slovenija država, kjer se mladi od staršev, predvsem v primerjavi s skandinavskimi državami, odseljujejo izredno pozno. "Veliko jih zmotno misli, da si mladi to želijo," pravi Jarčeva. "Spregledajo pa, da velikokrat nimajo druge opcije. Težko se osamosvojijo, ker nimajo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev, vse prevečkrat so v prekarnih oblikah dela in niso kreditno sposobni, zato si ne morejo kupiti stanovanja. Po drugi strani so tudi najemnine v Sloveniji zelo visoke in si jih ne morejo priviščiti, ker ne vedo, koliko časa bodo še imeli službo."

"Potrebno je upoštevati, da stanovanje kot tako ni luksuz, kakor si mnogi predstavljajo, ampak je povezano z osnovnimi človekovimi pravicami do bivanja v varnem okolju."
Teja Jarc, Sindikat mladih Plus

Pri Mladinskem svetu Slovenije poudarjajo, da je dostop mladih, ki nimajo finančnega zaledja v starših, do stanovanja skoraj nemogoč. "Če morajo mladi povsem sami reševati stanovanjski problem, ga dolgoročno ne rešijo, ko so še mladi," poudarja Baumkirherjeva. "Dostopnost do stanovanja je zelo odvisna od posameznika, država nima politike oz. je ta le na papirju, sistemsko pa se težave ne rešujejo. Neprofitnih najemniških stanovanj je premalo, nakupa pa si mladi ne morejo privoščiti."

Cene v nebo Do konca leta bo na trg prišlo 500 novih stanovanj

Foto: Anže Petkovšek Javno žrebanje dobitnikov stanovanj za mlede v Ljubljani.

Najemnine so zaradi Airbnb šle v nebo

Glede najema tržnih stanovanj se je situacija za mlade v zadnjih letih še poslabšala. "Stanovanja so manj dostopna in dražja, najemnine so se na račun Airbnb in podobnih platform močno zvišale," poudarja Baumkirherjeva. "Zelo slaba je situacija na Obali, kjer nimajo urejenega niti problema študentskega bivanja, saj je nastanitev v študentskih domovih močno premalo. V Ljubljani je situacija s študentskimi sobami boljša, težava pa je, ko se mladi zaposlijo, saj večinoma delajo za zelo nizko plačo. Najemnine v Ljubljani, na Gorenjskem in obali so zelo visoke."

Večina stanovanj v Sloveniji je lastniških, kulture dolgotrajnega najema, ki bi bil varen, ni. "Neprofitnih najemniških stanovanj primanjkuje," poudarja Jarčeva. "Na stanovanjski program smo v Sloveniji čakali veliko let. Končno smo ga dobili, ampak v resnici je to idejni program, ni pa nobenega načrta, kako bomo te ideje uresničili. Alternativa za mlade so poleg najemniških neprofitnih stanovanj tudi stanovanjske zadruge in kooperative, a tudi na tem področju Slovenija močno zaostaja za drugimi državami."

Dunajski model dobre prakse

Kot primer dobre prakse navaja dunajski model, kjer imajo zelo visok delež najemniških stanovanj, bivanje v njih pa glede na dohodkovni razred subvencionira država. "Po drugi strani imamo stanovanjske kooperative, ki so zelo razvite v Italiji, Švici in skandinavskih državah," razlaga Jarčeva. "Te predstavljajo popolnoma drugačen lastniški model, ki je zanimiv tudi z vidika lažjega upravljanja." V MSS podpirajo tudi možnost "rent to buy" oz. najem z odkupom, ki ga v republiškem stanovanjskem skladu napovedujejo že vrsto let, a se zapleta zaradi zakonskih ovir. 

Slovenija Stanovanje v zameno za dosmrtno rento

Da se nekaj malega na področju stanovanjske problematike mladih premika, kaže današnja dodelitev namenskih najemnih stanovanj v najem mladim, pilotni projekt z naborom najemniških stanovanj za mlade v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Idriji, Novem mestu in Borovnici pa so izvedli tudi pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije.

Administrativno zapleteni razpisi

"Mlade družine imajo na razpisih sklada prednost, a ti razpisi niso tako zanimivi, saj ne gre za neprofitni najem in so najemnine relativno visoke," poudarja Baumkirherjeva. "Sodelovali smo tudi pri pilotnem projektu, v katerem so določena stanovanja prilagodili mladim, a tudi to ni bilo pretirano uspešno. Najemnine so bile relativno visoke, administrativno je zadeva zelo zakomplicirana, poleg tega so nameravali ta stanovanja najprej ponuditi neopremljena. To je zelo neprimerljivo z običajnimi oglasi za stanovanja, ki smo jih mladi navajeni."

Foto: SSRS Skupnost za mlade Gerbičeva

Bo pa SSRS gradil tudi sosesko Skupnost za mlade Gerbičeva s 110 stanovanjskimi enotami, ki bo namenjena bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti.

dezurni@zurnal24.si