"V zadnjem desetletju smo na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji dosegli velik napredek. Število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah se je namreč prepolovilo. Ta uspeh je posledica dejavnosti različnih organov in organizacij, ki poskušajo odpraviti najpogostejše vzroke prometnih nesreč, kot so vožnja pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu in podobno," so v sporočilu za javnost zapisali na AVP.
Alkohol je pereč problem
Pri AVP opozarjajo, da je alkohol v družbi prisoten in pogost zaradi njegovih učinkov in zaradi socialnih pomenov, ki mu jih pripisujejo. Poleg prometnih nesreč prinaša tudi druge družbene posledice (nasilje, pogoste nesreče in poškodbe, bolezni), zato je javno-zdravstven problem.
Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi je število prometnih nesreč. Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne ugotovitve, ki jih navaja agencija naslednje:
- približno vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je vsaka tretja;
- alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči 17.000 mrtvih vprometnih nesrečah;
- posebej izpostavljeni tveganju za povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola so osebe v starosti od 24 do 34;
- polovica udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, je starih od 18 do 44 let, pri tem pa je velika večina moških
- vsako leto je približno 6.000 oseb v rehabilitacijske programe zaradi vožnje pod vplivo alkohola.
Alkohol vpliva na vedenje in ravnanje udeležencev v prometu že pri manjših količinah, kar se kaže tudi podatkih v prometnih nesrečah v povezavi z alkoholiziranostjo. Delež alkoholiziranih predstavlja približno 10 odstotkov.
