Avto
85 ogledov

Dars napovedal razširitev ljubljanske obvoznice

promet Saša Despot
Predstavniki slovenskih gradbenih podjetij so na okrogli mizi 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki poteka na Bledu, z glavno temo, kako bo s cestami v prihodnosti in čez 15 let, v povezavi s Slovenijo izrazili veliko skepticizma in kritik na račun države in gradbeništva pri nas. Na Direkcije RS za infrastrukturo pa so izpostavili, da potrebujemo več optimizma in napovedali investicije v infrastrukturo.

O tem, kako bo s cestami v prihodnosti in čez 15 let, je bil pogovor osrednje okrogle mize, na kateri so sodelovali poleg državnih predstavnikov tudi direktorji največjih gradbenih podjetij, ki skupaj predstavljajo več kot 1800 (1841) delovnih mest in imajo 25-odstotni tržni v gradbeništvu s sogovorniki.

Država bo investirala v infrastrukturo

Damir Topolko, direktor DRSI, Direkcije RS za infrastrukturo, je izpostavil dve sporočili: potrebujemo več optimizma, saj bo v prihodnjih letih več dela v nasprotju z vtisom, ki se ustvarja v javnosti, in stabilno financiranje prometne infrastrukture. Pri tem je bil optimističen: "V pripravi je operativni program investicij v prometno infrastrukturo, ki predvideva šestletni drsni investicijski plan. Pripravljen naj bi bil do sredine prihodnjega leta. Seveda je za operacionalizacijo takšnega programa pomembno stabilno financiranje v obsegu, za katerega se bomo dogovorili. To pomeni zagotavljanje dodatnih namenskih sredstev za prometno infrastrukturo v višini do 200 milijonov evrov na leto, približno 150 milijonov evrov namenskih sredstev je že zagotovljenih."

Povezava slovenske Istre s Hrvaško

Franc Skok, član uprave družbe Dars, je povedal, da si bodo prizadevali izpeljati ključne velike projekte, kot so tretja razvojna os, razširitev ljubljanske obveznice, druga cev predora Karavanke in povezava slovenske Istre s Hrvaško, ter na letni ravni poskrbeti za obnovo najmanj 40 kilometrov vozišč. "Za uresničevanje tega poslanstva je potrebna ustrezna finančna konstrukcija, torej sprejetje novega poroštvenega zakona v državnem zboru in sprejetje ustrezne cenovne politike s strani Ministrstva za infrastrukturo. Pogoj je tudi načrt izvajanja koncesije, ki ga vsako leto potrdi omenjeno ministrstvo. Za dolgoročni razvoj avtocestne infrastrukture pa je nujno sprejetje Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture," je še poudaril Skok.

Turbulentno poslovno okolje smrt za gradbeništvo

Bolj pesimistični in kritični do države so bili gradbeniki. Igor Banič, predsednik uprave Pomgrad, pravi, da gradbeništvo v Sloveniji nima perspektive: "Nemogoče je ob tako nestabilnem obsegu del načrtovati delo, razvijati nove tehnologije in vlagati v kadre. Na ta način panoga le hira, zato državo pozivam, da skupaj z nami kot partnerji poišče rešitve, ki bi nam omogočale normalno poslovanje.« Na vprašanje, zakaj ne delajo več tujini, pa je odgovoril: »V takšni kondiciji, kot smo zdaj, nismo sposobni v večjem obsegu delovati na tujem trgu, pravzaprav si niti ne upamo.« Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, je na isto temo dejal, »Slovenski trg si bodo na koncu razdelili tujci. To se že kaže z vse večjo navzočnostjo tujih gradbenih podjetij na ključnih slovenskih projektih, ki poleg tega tuja podjetja tudi že kapitalsko vstopajo v slovenska. Slovenski gradbinci pa smo na tujem trgu prepuščeni sami sebi."

Kristjan Mugerli, direktor CPG, je opozoril da je po zakonu o javnih naročilih trenutno cena edino merilo izbire, kar je neustrezno, saj cena ni vedno merilo kakovosti.

60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva

Peter Lipar, predstojnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je povedal, da v primerjavi z letom 2011 beležijo kar 60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva. "Mladih, ki se odločajo za študij gradbeništva, je iz leta v leto manj. Glede na široko paleto znanja, ki ga pridobijo med študijem, se lahko zaposlijo tudi zunaj gradbeništva ali odidejo v tujino. Zadnje čase poskušamo pridobiti mlade ljudi za študij na naši fakulteti z različnimi promocijskimi prijemi, vendar praktično neuspešno. Iz zgodovine vemo, da se bo vpisalo več študentov samo v primeru vzpona gradbeništva."

Komentarjev 2
  • BojanBojan 15:58 27.november 2015.

    29. 11. 1972 so končali gradnjo prvega dela avtocestnega križa v Sloveniji (LJ-Postojna). Piše se leto 2015, do leta 2018 naj bi zgradili še AC do Gruškovja.In Primož Petrič, ustanovitelj podjetja Mapri pa je med drugim dodal, da gradbinci ...prikaži več sicer imajo pogum, a jih nestabilno poslovno okolje ovira in ga ne morejo izraziti.A 45 let gradnje AC v Sloveniji je nestabilno poslovno okolje?!A se norca dela?! Že Židan (minister za promet) je ugotovil, da so na nekaterih delih AC gradbišča samo zato, da se dela in ne da se naredi!Banda!

  • primoz.g 13:32 27.november 2015.

    se prav zato da ne bo gradbeni sektor dve še delujoči podjetji in en kup priseskov občutilo upad dohodkov iz 1 mio letno na samo 250k letno, morajo VSI LJUBLJANČANI plačat zapitek.NITI STARTAT NE SMEJO, ker to je ...prikaži več samo projekt da se prevedri obdobje ko ne bodo več na oblasti in je faj imet od kje dobivat keš.