Ekološkost po skandinavsko

Za boj s temi ima S40 marsikateri adut v rokavu, poleg udobne notranjosti in privlačnega videza tudi vzorne vozne lastnosti.

Kljub ekološkosti dinamičen videz
Klasificirati model S40 ni tako preprosto, kot bi si mislili. Osnovo si deli z dinamičnim ford focusom, drugače pa gre za klasično limuzino, ki pa je s 447 centimetri karoserijske dolžine natanko na sredini med nižjim srednjim in srednjim razredom. S40 se sicer nekoliko že poznajo leta, ki pa so jih Volvovi oblikovalci z nekaj pametnimi potezami, kot je črno ozadje prednjih svetil in smerokazi v stranskih ogledalih, lepo skrili.

V primeru ekorazličice bi pričakovali nekoliko bolj zadržano zunanjo podobo, a ni tako. Testni S40, delno zahvaljujoč najbogatejšemu paketu opreme, se je med drugim ponašal tudi s 17-palčnimi litimi platišči in ksenonskimi svetili. Na zadku so tudi parkirna pomagala in diskreten spojler. Za to švedsko znamko to vsekakor pomeni veliko športnosti.

Motor avtomobila kljub nominalnim številkam nikakor ni podhranjen, še več, med ovinki je zelo dinamičen. © Miha Pečoler

Vse se začne in konča pri ekologiji
Da ne gre le za pozerja, vas bo vedno znova prepričal postanek na črpalki za gorivo, še posebej ker bodo ti zelo redki. Za osnovo služi dobro znani in preverjeni 1.6-litrski dizel, ki kljub majhni prostornini dokazuje, da je strup v majhnih stekleničkah. Glede na velikost bi lahko celo rekli, da tako majhen motor v limuzini tega kova nima kaj iskati, a bi se močno ušteli. Motor za delo poprime konkrento in zelo zgodaj, med njegovim delovanjem pa ima voznik občutek, da motor s slabo tono in pol teže nima pretiranega dela.

Zahvala za to gre tudi funkciji overboost, še bolj kot to pa je pomemben podatek, da je 240 Nm navora na voljo že pri vrtljajih. 80 kilovatov, kolikor jih ta dizel razvije, je povsem dovolj za vsakodnevno uporabo, potovalne hitrosti pa so lahko tudi zelo visoke. V pomoč mu je sicer le petstopenjski ročni menjalnik, ki pa stvari dobro streže in bi nalogo zlahka opravljal tudi v kombinaciji z mnogo večjimi motorji.

Pri zmerno težki nogi se tako poraba giblje okoli pet litrov in pol plinskega olja, priganjanje pa temu prida kvečjemu liter in pol, kar je še vedno dober dosežek. Vse to pa pomeni, da njegova avtonomija ob 52-litrskem rezervoarju znaša več kot solidnih 900 kilometrov. Tovarniškega podatka o štiriinpollitrski porabi nam sicer ni uspelo doseči, enako potemtakem velja tudi za obljubljenih 119 gramov CO2 na kilometer. Ampak dosežen rezultat tudi ni bil mnogo slabši od tega. Pri Volvu pa imajo pripravljeno še različico s sistemom start&stop, ki naj bi v povprečju porabil le 4,1 litra plinskega olja.

Poleg zmogljivosti in ekonomičnosti pa S40 DRIVe preseneti še z odličnimi voznimi lastnostmi, ki se jih ne bi branil tudi kakšen mnogo bolj športno naravnan model. Tudi tu pride do izraza dejstvo, da si platformo deli s focusom. Testnik je bilo tako užitek poslati med ovinke, po drugi strani pa lahko z njim, če ste "nežni", dosegate zavidanja vredne podatke glede porabe. Za koliko podobnih modelov pa lahko trdimo kaj podobnega?

Notranjost je čista, a prestižna. © Miha Pečoler

Kakovostna skandinavska notranjost
Enako zgodbo kot zunaj piše S40 tudi znotraj. Paket opreme je odgovoren za izdatno mero prestiža in udobja, velik del tega sicer pade na usnjeno oblazinjenje in res odličen avdiosistem, svoje pa dodata tudi švedska umirjenost in minimalizem. To pride najbolj do izraza pri lebdeči sredinski konzoli, ki jo obdaja kakovosten aluminij, manj navdušeni pa smo bili nad velikostjo osrednjega informacijskega zaslona, ki po radodarnosti z informacijami res ne blesti.

Pomanjkljiva je tudi grafika merilnikov pred voznikom, enako velja za obvolanski ročici, ki neugledno "štrlita" v prostor. Glede prostora rekordov S40 prav tako ne podira, je pa glede na mere prostora dovolj, tudi za večja potovanja štirih odraslih oseb. Prtljažnik meri zgolj povprečnih 405 litrov, tu je tudi še limuzinska odprtina in visok nakladalni rob.

Cena je glede na videno kar umestna, čeprav je S40 toliko težje umestiti, ker nima toliko neposrednih konkurentov. Pet centimetrov daljša bavarska trojka se po ekologiji z različico 316d lahko kosa s tem švedom, je pa razlika v ceni v korist slednjega kar precejšnja.