PLUSI, MINUSI:

Plusi: Notranje udobje, občutek za volanom med vožnjo, navigacija, motor, menjalnik, poraba, podvozje, pozornost za detajle. Minusi: zapleten MMI, ni sprednjih parkirnih pomagal, ročno upravljanje klime.

Izboljšanje avtomobilov, o katerih že tako govorimo predvsem v presežnikih, včasih ni lahko delo. A je audi A6 pri pomladitvi dobil natančno tisto, kar je potreboval.

A6 tako še naprej ostaja vrhunski stroj in udobna potovalna limuzina ter v marsičem primerljiv tekmec novemu razredu E, medtem ko je potrebno na odgovor BMW-ja počakati do septembrske predstavitve nove generacije 5.

Medgeneracijska prenova je opazna predvsem od zunaj. Elitnežu so nekoliko spremenili prednje luči, ki podnevi seveda svetijo v LED-svetlobi, zadnja, prav tako LED-svetila, so morda kar preveč zvesto povzela sicer posrečeno grafiko manjšega A4. Rahlo drugačni so odbijači, na voljo so nova platišča in pokromirani dodatki h kljukam. Zunanje mere ostajajo iste, tudi v notranjosti pogled na hitro ne razkrije bistvenih novosti. Pa vendar lahko A6 odslej (doplačilo za komfortni ključ) vžge z dodanim pritiskom na sijajasti gumb, malce nenavadno je, da ga ugašamo z drugim gumbom. Nekoliko spremenjena je grafika merilnikov ter rahle spremembe zadnje klopi.

Sedenje na z udobjem polnih sprednjih sedežih, položaj za volanskim obročem, pregled nad merilniki in kakovostna obdelava stikal so lahko le zgled drugim proizvajalcem, ki se silijo primerjati z avtomobilom takšnega kova. Prava mera usnja, lesenih in pokromiranih dodatkov daje občutek prestiža, ki pa se ga je mogoče hitro navaditi. A sploh v primeru testnika le v primerni obleki in obutvi, saj se madeži na svetlem usnju hitro poznajo.

Občutek za volanom in sploh počutje na sedežih je primer vrhunske nemške šole. © Andrej Leban

Udobje, ki se ga zlahka navadiš
Na sredini kraljuje zaslon informacijsko-navigacijsko-multimedijske naprave, s katero upravljamo prek novega MMI-vmesnika na sredinskem tunelu. Na tem mestu se nam lahko zapiše prva graja, saj je upravljanje in iskanje vseh funkcij mestoma preveč zapleteno in zahteva kar nekaj privajanja. Delovanje dvoobmočne klimatske naprava je sicer dovolj odlično, da ne zahteva kaj dosti ročnega prilagajanja, pa vendar je nekoliko zamudno oziroma neprijazno, da je potrebno pred vrtenjem gumba najprej izbrati, katero funkcijo želimo spreminjati – temperaturo, moč ventilatorja ali smer pihanja.

Lahko pa pohvalimo odlično navigacijsko napravo z detajlno karto Slovenije, ki med drugim zalaga tudi z informacijami o trenutni nadmorski višini. Vgrajen avdiosistem Bose pa smo lahko poleg običajnih načinov (CD, USB, DVD) dodatno izkoristili še z dodajanjem glasbe na SD-karticah.

Na dolgem spisku dodatne opreme je kar nekaj pripomočkov, za katere se v tem razredu splača dodatno odpreti denarnico. Med vgrajenimi v testniku so bili med drugim odličen radarski tempomat, sistem za opozarjanje pred nezaželenim spreminjanjem smeri ter opozorilnik pred avtomobili v mrtvem kotu. Precej pa smo pogrešali sprednje parkirne senzorje, ki pri velikosti in stasu takšnega avtomobila po našem mnenju ne bi smeli manjkati že v osnovnem paketu. Dobimo jih lahko le v paketu z naprednim parkirnim sistemom.

Ker je A6 premijska poslovna limuzina, prostora, udobja in luksuza ne primanjkuje niti na zadnji klopi, čeprav potniki ne morejo sami nastavljati temperature, kot jo lahko pri nekaterih konkuretih. Prtljažnik je dovolj velik in obdelan za poslovno uporabo, vstopna luknja pa predmetom večjih mer ni namenjena.

A6 na zunaj ni ravno inovativen, od zadaj ga bo marsikdo zamenjal z manjšim A4. © Andrej Leban

O pogonu lahko pišemo le pozitivno. Trilitrski dizel je pridobil nekaj kilovatov in jih sedaj pod eno streho gosti 176, s tem pa so nekoliko izboljšane tudi zmogljivosti. Če dodamo še podatek 450 Nm navora, ki je v polni meri na voljo že pri resnično nizkih 1.4000 vrtljajih, je jasno, zakaj pospešek od 0 do sto traja le še 6,8 sekunde, avtomobil pa bi zmogel iti precej hitreje od elektronsko omejenih 250 km/h. Moči in voljnosti motorja je skratka več kot dovolj ne glede na režim vožnje, pri tem pa je vrhunsko uglašen s tiptronic samodejnim menjalnikom. Ta deluje zelo hitro in po meri voznikovih potreb, v testniku pa smo lahko svojo voljo, ki jo po pravici povedano izvirala bolj iz osebnih kapric kot resnične potrebe, uveljavljali z ročnim pretikanjem prek obvolanskih ročic. 8,8 litra v povprečju porabljenega goriva je glede na povedano odličen rezultat.

Avtomobilu se mere in 1.860 kg mase na cesti poznajo le ob zahtevah, ki sodijo v katero drugo zvrst avtomobilov. Sicer pa audi na cesti leži zelo dobro, tudi po zaslugi quattro pogona, s podvozja na volanski obroč prihajajo pravšnje informacije, neravnine in luknje med vožnjo več ali manj ostajajo del zunanjega sveta, pa čeprav testnik ni imel vgrajenega nastavljivega podvozja.

In za konec še o ceni tega luksuza in tehnologije. Osnovna cena je dobrih 52 tisočakov, vendar bo takšno osnovo kupil le malokdo. Testnik, ki še zdaleč ni imel vgrajenega vsega, kar je na dolgem seznamu doplačil, je bil kar za tretjino dražji, kar pa ne deluje več tako prepričljivo.