EU klonila pred nemško avtoindustrijo

Pod pritiskom Berlina se išče način, kako zmanjšanje izpustov do leta 2020 na 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer doseči stroškovno učinkovito brez posledic za konkurenčnost avtomobilskega sektorja v EU.

Trpelo bi nemško gospodarstvo

Litovsko predsedstvo Unije bo tako skupaj z Evropsko komisijo pripravilo dopolnjeno kompromisno besedilo predloga uredbe, ki naj bi vsebovalo več prožnosti za avtomobilsko industrijo, pri čemer pa se ne sme preveč oddaljiti od kompromisnega predloga doseženega v času irskega predsedovanja EU.

Ministri so izpostavili, da bi moral biti dogovor s parlamentom dosežen v nekaj tednih, vsekakor pa še v času trenutnega litovskega predsedstva.

Danska, Italija in tudi Švedska so opozorile, da se z vnovičnim odprtjem kompromisnega predloga tvega, da sporazum z Evropskim parlamentom ne bo dosežen pravočasno. Predlagani predpis je pomemben del mozaika evropske podnebne politike in prizadevanj EU za kakovost zraka, zlasti v mestih, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki ga je v Luksemburgu zastopala državna sekretarka Andreja Jerina.

Nemčija stremi k spremembam dogovora glede zmanjševanja izpustov iz novih osebnih avtomobilov, čeprav so pogajalci EU glede tega že sklepčni. Berlin je namreč zaskrbljen, da bi cilj zmanjšanje izpustov iz novih avtomobilov do leta 2020 na do 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer pomenil grožnjo njihovi avtomobilski industriji.

Slovenija: Cilj doseči čim prej

Tokratni Svet EU za okolje je bil v veliki meri namenjen podnebnim temam, poleg omenjene teme pripravam na naslednjo podnebno konferenco ZN, ki bo konec novembra v Varšavi.

Ministri so sprejeli sklepe, ki vsebujejo glavne elemente stališča EU za podnebno konferenco, ki bo potekala od 11. do 22. novembra. Slovenija meni, da morajo sklepi zasedanja v Varšavi zagotoviti napredek predvsem na področju priprave novega globalnega, pravno zavezujočega sporazuma za obdobje po letu 2020.

Pomembno je, da se v Varšavi določi program dela za leto 2014, ko naj bi bil pripravljen osnutek pogajalskega dokumenta za sporazum leta 2015. Druga pomembna tema, o kateri naj bi se dogovorili v Varšavi, se nanaša na zvišanje ambicij glede zmanjšanja izpustov vseh držav sveta do leta 2020. Slovenija meni, da je nujno, da države, ki še niso objavile svojega cilja zmanjšanja izpustov, to čim prej storijo, preostale pa razmislijo o zvišanju svojih ciljev.