Lahko pa pade tudi prvi sneg, na katerega je večina voznikov nepripravljena.
Nevarna mrzla jutra in listje
Jesenski čas spremlja tudi občuten padec temperatur in poskrbi za slabšo trakcijo pogonskih
koles. Posamezni odseki cest, predvsem v mrzlih jutrih in če je ponoči deževalo, so tako lahko med
seboj popolnoma različni, saj se velikokrat menjavata moker in suh asfalt. Še posebno nevarni so
lahko senčni ovinki.
Predvidite nevarnosti
“Vse to od voznika zahteva dodatno mero previdnosti, kar pomeni, da kolikor je le mogoče,
predvidi nevarno mesto na cesti in se krizni situaciji poskusi izogniti. Posebno nevarno je stanje
cestišča ob jesenski vlagi, slabe pnevmatike pa lahko vse samo še poslabšajo,” je povedal
Bojan Žlender, predsednik sveta za preventivo in varnost v prometu pri AMZS, in dodal: “Marsikateri
voznik podcenjuje nevarnost odpadlega listja na cestišču. Na mestih, kjer je to gosto natrošeno, je
oprijem tolikšen kot v močnem nalivu, torej se moramo temu prilagoditi. Izogibati se moramo
nenadnim in sunkovitim spremembam vozne smeri ter naglemu zaviranju.”
Opravite pregled vozila
Pred začetkom hladnejših mesecev je zelo priporočljivo, da date pregledati vitalne dele
avtomobila, pregled osnovnih stvari, kot je stanje pnevmatik, pa lahko opravite tudi sami.
|
Bojan Žlender © AMZS |
Na kaj morajo biti udeleženci v prometu pazljivi ob menjavanju letnih časov (poletje-jesen)? Kje se skrivajo največje pasti?
Jesen je za voznike še posebej nepredvidljiva, saj so po dolgem obdobju suhih cest in toplega vremena nenavajeni na spremembe. Posamezni odseki cest so tako lahko med seboj popolnoma različni, menjava se suh in moker asfalt, še posebej nevarni so lahko senčni ovinki. Zelo pomembmo je, da voznik predvideva okoliščine, da upošteva slabši oprijem pnevmatik, ko se približuje nevarnemu mestu. Še posebej previdni morajo biti motoristi, saj je jesenska vlaga zanje zelo nevarna, še posebej zaradi samozavesti, ki so si jo pridobili prek poletja. Vozniki delajo napako in preveč na pamet vozijo, ne pričakujejo da se mu na njegovi domači poti lahko kaj zgodi. Bolj ko bomo šli v jesen, zimo, več bo pasti, nevarni bodo predvsem mostovi, ki so zelo spolzki, gozdni predeli itd...,
Kaj lahko v tem obdobju leta sami lastniki vozil storimo za boljšo varnost na cestah?
V dneh, ki postajajo vse krajši, je pomembno, da smo dobro vidni, kar še posebej velja za pešce in kolesarje. Pomembno je tudi, da kljub veselim mesecem, ki so pred nami, dosledno upoštevamo postulat treznosti za volanom, tudi to velja za kolesarje in pešce velja enako. Tretja stvar, ki se mi zdi zelo pomembna, pa je sodelovanje v prometu - pešec mora iskati stik z voznikom, kolesar z voznikom in pešcem, vozniki med seboj ... Vsak udeleženec mora jasno nakazati, kaj bo stroil v prometu, kam bo zavil, kako bo peljal. Če te bo drug udeleženec opazil in razumel, bo to zagotavilo varnost. Prijaznost v prometu je zelo pomembna. Močnejši mora vedno dati prednost šibkejšemu.
Ali se je kultura udeležencev v prometu po vašem mnenju v zadnjem času kaj spremenila? (na bolje, slabše)
Kot kolesar v Ljubljani čuutim razvoj boljše kulture do kolesarjev, več strpnosti in prijaznosti. Podatki kažejo, da se povprečna hitrost zmanjšuje, umirjanje prometa se dogaja. Tako zaradi dobre zakonodaje, ki jo imamo kot zaradi različnih ukrepov policije in civilne družbe, občin. Razvoj gre v pravo smer, tudi letošnji podatki kažejo, da bo 2009 najbolj varno leto po 1960. To dokazuje, da se varnost izboljšuje in da se tudi v Sloveniji da marskija narediti in da je to lahko samo naša skupna pot, ne pa stvar vlade, razluičnih služb. Vsak posameznik v prometu se mora zavedati svoje odgovornosti, ne se zgovarjat na druge.
Katere so po vašem še vedno najbolj kritične točke glede varnosti?
V Sloveniji je še vedno zelo velik problem alkohol. Ni razloga, da bi za volan sedli po pitju alkoholne pijače. Želimo zta volanom trezne ljudi. Pod drugo, imamo še vedno ogromno dejavnikov, ki ne zagotavlajajo varne vožnje. Velika šlamastika in nevarnost je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, saj ne moremo istočasno opravaljti dveh zahtevnih nalog. Telefoniranje in vožnja je primerljivo, kot če bi imel v krvi 0,4 mg na izdihan liter zraka oz 0,8 promila po starem. Velika večina pogovorov pa je brezveznih.
