Avto
17 ogledov

Mali avtomobili na veliki poti

1/34
Žurnal24 main
"Eh, takšnele bi znala pa tudi jaz parkirati," je vzdihnila ena izmed naključnih opazovalk nenavadnih malih avtomobilov, ki so se v ponedeljek zvečer zbrali na sicer za promet hermetično zaprtem Prešernovem trgu.


Slovenska prestolnica je bila natančno po 50 letih znova del trase znamenitega relija malih vozil Liege-Brescia-Liege. Leta 1958 se je na več kot 3.200 kilometrov dolgo pot odpravilo 54 udeležencev, ki so želeli dokazati, da je takratni novi rod malih avtomobilov z delovno prostornino motorjev, od katerih noben ni presegal vsebine pollitrske plastenke, sposoben enakih naporov kot večji bratje.

 

Intervju z Alastairom Caldwellom, udeležencem in nekdanjim dirkačem F1:

Kako se spopadate s tako dolgo potjo?
Precej težko je, saj se ne vozimo po običajnih cestah ali celo avtocestah, temveč predvsem po gorskih cestah, čez prelaze. Tako da neprestano vozimo gor in dol. Vseeno je zabavno, le vreme nam te dni ni najbolj naklonjeno.

Kakšna je tekmovalna plat dogodka?
Ne vozimo na čas, temveč zgolj na točnost navigacije. Imamo zemljevid z nekaterimi znamenitostmi oz. kontrolnimi točkami ob poti, ob katerih se moramo fotografirati skupaj z avtomobilom in to na koncu etape predložiti kot dokaz, da smo res prevozili vnaprej začrtano traso. Če katera izmed fotografij manjka, se pribije kazen. Zmaga tisti voznik oz. ekipa, ki je bila na vseh vmesnih točkah in ki pride na etapne cilje vedno znotraj predvidenega časa.

Vam vaš avtomobil kaj nagaja?
Imam srečo, saj je moj avtomobil BMW 700 precej dober in trpežen. Čeprav ima samo 700 ccm, je zelo hiter. Ima 38 KM. Lahko gre 120 km/h in prehiti veliko modernih avtomobilov. Še posebej po klancih navzdol, ha, ha.

Tri dni in tri noči
Pot jih je vodila prek Nemčije, čez Alpe v Avstrijo, nato prek Dolomitov v takratno Jugoslavijo, kjer so se v Ljubljani obrnili znova proti zahodu, prečkali znameniti prelaz Stelvio in se nato spustili proti jugu v Brescio. Tam je bil kratek postanek, nato pa je sledila še pot nazaj v Belgijo. Za celotno pot so takratni pionirji s povprečno hitrostjo 30 km/h potrebovali tri dni in tri noči nečloveških naporov brez možnosti počitka.


BMW isetta. © Saša Despot

 
Znova na pot
Ob polstoletnem jubileju so znameniti reli ponovili, to pot seveda predvsem zaradi užitka in spominov, čeprav je nekaj duha tekmovalnosti še vedno ostalo. Okoli 50 udeležencev je razdeljenih v dve kategoriji. V prvi "avtentični" skupini so avtomobili z delovno prostornino do 500 ccm, ki so sodelovali tudi na prvem reliju. Druga skupina se imenuje "spirit", v njej pa so vozila izpred letnika 1968 in s prostornino med 500 in 700 ccm.

Paša za oči
"Med vozili je veliko takšnih, ki jih v Sloveniji ni", je pojasnil Janez Uratnik, predsednik društva Codelli, ki je organiziral slovenski del relija. Veliki zmagovalec prvega relija je bil fiat 500, zato je tudi na tokratnem reliju kar nekaj originalnih primerkov.

Slovencem najbolj znana sta še citroën 2CV (spaček) in BMW isetta, med redke goste na naših cestah, še manj pa v slovenskih garažah, bi lahko uvrstili vespo 400, heinkla 200, messerschmitta TG 500, goggomobila dart 40, berkeleyja SE492 in subaru 360. Med "najmočnejšimi" so bili berkeley B95, trije primerki BMW 700 in steyr-puch 650 TR2.

Naporna pot je seveda že pred Slovenijo terjala svoj davek. Med druščino na Prešernovem trgu je manjkalo že kar nekaj vozil, ki so 11. julija startala v Liegu.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.