Avtomobil prihodnosti bi moral biti lahek, majhen, za štiri osebe in s kombiniranim pogonom, pravi Niko Mihelič. Hibridi, kot jih poznamo danes, so za naivneže.
Ste si nameravali salon v Ženevi ogledati v živo?
Ne, vzame preveč časa in denarja.
Prihoda katerih avtomobilov se najbolj veselite?
Zanimajo me predvsem "športni", močnejši avtomobili. Tega je vse več, saj se, čeprav večina v svetu postaja vse revnejša, obenem krepi tudi sloj bogatašev, tako da ta del ne občuti težav.
Vidi pa se, da se tudi proizvajalci športnih avtomobilov prilagajajo trgu, recimo Porsche pripravlja zanj netipično panamero ... Zanimivi so mi tudi varčni avtomobili, vendar nikakor ne hibridi, kot jih poznamo v zdajšnji obliki.
Zakaj ne?
Ker mislim, da bi moral biti pravi varčni avtomobil zelo lahek, njegova maksimalna hitrost bi morala biti omejena na 130 km/h, zadnji dve kolesi pa bi morala poganjati elektrika za vožnjo po mestni gneči, torej do 20 ali 30 km/h.
Prius in podobni hibridi so bolj kot ne kombinacija vsega, ko pa pogledamo, koliko so varčnejši v primerjavi z ostalimi avtomobili, so razlike milo rečeno neznatne. Če pa upoštevamo še težavo porabljene energije za izdelavo akumulatorjev in težavo njihovega uničenja po koncu življenjske dobe, je zadeva že več kot smešna in je očitno namenjena le laikom, ki nimajo pojma o tehniki, naravi in jih nekdo zlahka nalaga, da električen avtomobil pomeni absolutno varnost.
Kaj je torej po vašem zgled avtomobila prihodnosti?
Zanimiv je primer tata nana. Indija je zdaj tam, kjer je bila Evropa v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so na cestah vladali topolini, hrošči in podobno, torej ljudski avtomobili. V tem smislu vidim pri njih možnost razvoja električnega avtomobila, ki bi imel spredaj dizelski pogon, zadaj pa električnega, v njem bi se lahko vozili štirje ljudje in bi bil lahke zasnove.
Kako komentirate počasen premik pri prehajanju s fosilnih goriv na naravi prijaznejša?
Nafte je zaenkrat še dovolj, še posebej, če bi jo uporabljali samo za ogrevanje. Za avtomobil je idealna, z enim polnjenjem, ki ga opravimo v eni minuti, lahko naredimo več sto kilometrov, kar je veliko prijetneje kot pa menjavanje akumulatorjev, polnitve prek noči ... Težava je tudi v miselnosti voznikov, ki še vedno v veliki meri kupujejo velike avtomobile, s katerimi kažejo, da se požvižgajo na ekologijo in živijo zgolj za svoje udobje bivanja, ne pa tudi za zanamce.
Katere nove tehnologije so po vašem mnenju takšne, za katere bi bilo dobro, da bi se čim
prej množično uporabljale?
Bistvene so tehnologije za zmanjševanje teže. Potem je tu razvoj dizelskega pogona, ki je trenutno v prednosti, kakorkoli želijo to prikazati nekateri. To potrjuje njegov silovit napredek v zadnjih letih, ob čemer je na dolgi rok cenejši in okolju prijaznejši.
Če se bodo upoštevali varnostni predpisi, bo tudi varnost precej drugačna. Filozofija voznika spačka je tista, ki bi jo morala po mojem mnenju imeti večina vseh voznikov. Bistveno je, da gre razvoj naprej tudi pri prestižnih znamkah, ker če je prisoten pri izdelavi vrhunskih vozil, je novost lažje prenesti tudi v nižje segmente.
Hibridni pogoni in zelene tehnologije vse bolj trkajo tudi na vrata motošporta. Kdaj menite, da se bo formula 1 vozila na elektriko?
Mislim, da nikoli, ker to ni potrebno. Na vrhunski šport lahko gledamo s podobnimi očmi kot na konje, ki jih že dolgo ni v središčih mest, ne onesnažujejo ter ne povzročajo bolezni, vseeno pa so še vedno zelo občudovani na dirkah.
Tudi v formuli bodo nekatere novosti sicer vpeljane, kot je letos recimo KERS, ki je znana tehnologija. Vseeno pa je to bolj kaplja v morje, bolj kot dejanski učinek je merljiv psihološki učinek, saj je vsaka novost, ki se pojavi v formuli 1, deležna precej večje pozornosti, kot če bi jo predstavili zgolj neki inženirji.
Ne, vzame preveč časa in denarja.
Prihoda katerih avtomobilov se najbolj veselite?
Zanimajo me predvsem "športni", močnejši avtomobili. Tega je vse več, saj se, čeprav večina v svetu postaja vse revnejša, obenem krepi tudi sloj bogatašev, tako da ta del ne občuti težav.
Vidi pa se, da se tudi proizvajalci športnih avtomobilov prilagajajo trgu, recimo Porsche pripravlja zanj netipično panamero ... Zanimivi so mi tudi varčni avtomobili, vendar nikakor ne hibridi, kot jih poznamo v zdajšnji obliki.
Zakaj ne?
Ker mislim, da bi moral biti pravi varčni avtomobil zelo lahek, njegova maksimalna hitrost bi morala biti omejena na 130 km/h, zadnji dve kolesi pa bi morala poganjati elektrika za vožnjo po mestni gneči, torej do 20 ali 30 km/h.
Prius in podobni hibridi so bolj kot ne kombinacija vsega, ko pa pogledamo, koliko so varčnejši v primerjavi z ostalimi avtomobili, so razlike milo rečeno neznatne. Če pa upoštevamo še težavo porabljene energije za izdelavo akumulatorjev in težavo njihovega uničenja po koncu življenjske dobe, je zadeva že več kot smešna in je očitno namenjena le laikom, ki nimajo pojma o tehniki, naravi in jih nekdo zlahka nalaga, da električen avtomobil pomeni absolutno varnost.
|
|
|
|
Toyota prius tretje generacije. Po mnenju Miheliča tu še ni prave ekologije. © Grega Prebil |
|
Zanimiv je primer tata nana. Indija je zdaj tam, kjer je bila Evropa v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so na cestah vladali topolini, hrošči in podobno, torej ljudski avtomobili. V tem smislu vidim pri njih možnost razvoja električnega avtomobila, ki bi imel spredaj dizelski pogon, zadaj pa električnega, v njem bi se lahko vozili štirje ljudje in bi bil lahke zasnove.
Kako komentirate počasen premik pri prehajanju s fosilnih goriv na naravi prijaznejša?
Nafte je zaenkrat še dovolj, še posebej, če bi jo uporabljali samo za ogrevanje. Za avtomobil je idealna, z enim polnjenjem, ki ga opravimo v eni minuti, lahko naredimo več sto kilometrov, kar je veliko prijetneje kot pa menjavanje akumulatorjev, polnitve prek noči ... Težava je tudi v miselnosti voznikov, ki še vedno v veliki meri kupujejo velike avtomobile, s katerimi kažejo, da se požvižgajo na ekologijo in živijo zgolj za svoje udobje bivanja, ne pa tudi za zanamce.
|
|
|
|
Tata nano bo v nekaj letih prišla tudi v Evropo po zelo dostopni ceni. Je v navezi z električnim pogonom to nov avto prihodnosti? © Grega Prebil |
|
Bistvene so tehnologije za zmanjševanje teže. Potem je tu razvoj dizelskega pogona, ki je trenutno v prednosti, kakorkoli želijo to prikazati nekateri. To potrjuje njegov silovit napredek v zadnjih letih, ob čemer je na dolgi rok cenejši in okolju prijaznejši.
Če se bodo upoštevali varnostni predpisi, bo tudi varnost precej drugačna. Filozofija voznika spačka je tista, ki bi jo morala po mojem mnenju imeti večina vseh voznikov. Bistveno je, da gre razvoj naprej tudi pri prestižnih znamkah, ker če je prisoten pri izdelavi vrhunskih vozil, je novost lažje prenesti tudi v nižje segmente.
Hibridni pogoni in zelene tehnologije vse bolj trkajo tudi na vrata motošporta. Kdaj menite, da se bo formula 1 vozila na elektriko?
Mislim, da nikoli, ker to ni potrebno. Na vrhunski šport lahko gledamo s podobnimi očmi kot na konje, ki jih že dolgo ni v središčih mest, ne onesnažujejo ter ne povzročajo bolezni, vseeno pa so še vedno zelo občudovani na dirkah.
Tudi v formuli bodo nekatere novosti sicer vpeljane, kot je letos recimo KERS, ki je znana tehnologija. Vseeno pa je to bolj kaplja v morje, bolj kot dejanski učinek je merljiv psihološki učinek, saj je vsaka novost, ki se pojavi v formuli 1, deležna precej večje pozornosti, kot če bi jo predstavili zgolj neki inženirji.
