Pozna jesen je lahko za voznike še posebno nepredvidljiva, saj pomeni spremembo po dolgem obdobju suhih cest in toplega vremena, kot smo ga imeli letos. Posamezni odseki cest so lahko med seboj popolnoma različni, menjava se suh in moker asfalt, še posebno nevarni so lahko senčni ovinki in listje na cesti.
Fordovi inženirji so odkrili presenetljiv odgovor. Izkušeni vozniki primerjajo učinek listja z vožnjo po snegu. A kako bi lahko bilo navadno listje spolzko kot strahospoštovana bela nadloga? Skupina Fordovih inženirjev je izvedla edinstven poskus, ki jim je pomagal do odkritja.
Podatkov za sneg ni bilo težko dobiti – izmerili so jih že pri testiranju vozila na zasneženih skandinavskih lokacijah. Ni pa bilo še nobene raziskave, ki bi pokazala, kako spolzko je listje. V ta namen je ekipa napolnila vreče z listjem in z njim prekrila testno progo na Fordovem poligonu v Belgiji. Nato so na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina.
Ista ekipa inženirjev, ki je sodelovala pri tem poskusu, je pomagala razviti vozni način ‘Slippery’ (spolzko) za novega ‘crossoverja’ ford focus active. Sistem, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah, prekritih na primer z ledom, snegom ali mokrim listjem, poskrbi za prilagoditev sistemov za večjo stabilnost, pospeševanje in zaviranje, da pomaga preprečiti zdrs, zanašanje ali odklon od predvidene poti vozila.
Po testiranju so dejansko ugotovili, da je v določenih situacijah listje prav tako spolzko kot sneg.
“Izvajanje poskusa je bilo sicer res zabavno, a ugotovitve so zelo resne,” je povedal Eddy Kasteel, razvojni inženir pri Fordu Evropa. “Večina ljudi vozi počasneje in previdneje, ko je na cestah sneg. Veliko manj pa nas upošteva, da je treba biti prav tako previden, ko je na cestah listje, saj so lahko spolzke enako kot zasnežene.”
Spolzkost merijo v enotah, poimenovanih µ. Čim bolj spolzka je površina, tem nižja je številka. Pri testiranju je najbolj spolzko listje dosegalo stopnjo µ med 0,3 in 0,4. Zanimivo, da so isto stopnjo µ izmerili tudi na zasneženih površinah.
Itak da listje. Sneg ne drsi, drsi led.