Današnji električni avti zagorijo izredno redko, nekajkrat redkeje od klasičnih avtov na bencin ali dizel. Pa še to gre za razliko od odmevnostjo takšnih primerov le pri neznatnem odstotku za samovžig baterij, temveč je vir ognja nekje drugje. To ni izjava proizvajalcev teh vozil, temveč gasilcev in zavarovalničarjev.
Je pa res, da so lahko v primeru, ko ogenj zajame električni avto, zaradi drugačnega načina gorenja posledice na premoženju precej hujše. Vendar osnovno napako, ki lahko pripelje do ognjenega dogodka, večina lastnikov stori že, ko prvič pripelje avto domov.
Pa ne le avti, tudi ostala sredstva mobilnosti, ki za pogon uporabljajo električni pogon na baterije, so potencialni vzrok katastrofe na premoženju. Ob vsem prispevku, ki ga nudijo novi načini mobilnosti namreč lastniki takšnih sredstev pogosto opuščajo najbolj temeljne zaščitne ukrepe, ki so v primerjavi z morebitno škodo izredno poceni oziroma zastonj.
Na poligonu Centra varne vožnje Ljubečna so možje iz stroke prvič v Sloveniji na takšen način pokazali javnosti, kaj se v resnici resnici zgodi, ko se vžge električni avto. Dodatno so demonstrirali tudi 'toplotni pobeg', ki nastane pri klasični litij-ionski bateriji, kot jo najdemo v prenosnih računalnikih ali pri sredstvih e-mobilnosti.
Gasilci so se v letih, odkar so na ceste prišli električni avti, že ogromno naučili in prilagodili tehnike gašenja, podobno kot so jih morali zaradi pojava sončnih elektrarn na strehah hiš. Še nekaj let nazaj se je zdelo, da je ogenj v električnem avtu recept za katastrofo, saj je bilo takratne litij-ionske baterije s takratnimi gasilnimi tehnikami izredno težko pogasiti.
V primeru kratkega stika med katodo in anodo, do katerega je prišlo zaradi napake, zunanje poškodbe ali kakšnega drugega dejavnika, se je zgodil tako imenovani toplotni pobeg, ko se baterijska celica začne segrevati, dokler ne pride do samovžiga kemijskega materiala. Ta za gorenje ne potrebuje kisika, zato je marsikatera tehnika gašenja neuporabna. Še posebej nevarna lastnost litij-ionskih baterij je, da pride pri njihovem gorenju do zelo močnega curka plamena, ki lahko hitro zaneti vnetljive stvari okoli sebe.
Če je za en klasičen ogenj na avtu s termičnim pogonom dovolj 60-kilogramski gasilni aparat, gasilci povedo, da je za gašenje e-avta treba tudi po tri tisoč litrov vode, ki pa zaradi vsebnosti težkih kovin iz baterij sama po sebi postane nevaren odpadek.
A tehnologija je šla naprej. Po pojasnilu Aleša Juga, predsednika Slovenskega združenja za požarno varnost, proizvajalci danes v električne avte vgrajujejo baterije z občutno bolj varno oziroma stabilno kemijsko sestavo, prav tako ima že večina avtov tehnologijo takojšnje prepoznave napake oziroma kratkega stika in lahko nemudoma prekinejo tokokrog ter s tem preprečijo vžig baterije.
Prav tako se je zgodil velik napredek glede načina gašenja. Tudi v Sloveniji so gasilci po zgledu v nekaterih drugih državah že začeli uporabljati novo sredstvo za gašenje, ki so ga na Japonskem pred 20 leti najprej vpeljali v gašenje za prostore s težko dostopnimi ladijskimi motorji. Sredstvo temelji na poceni spojini - ureji, torej sečnini. "Dušik v takšnem sredstvu poskrbi za obvezno ohladitev baterije in hkrati spodrine kisik, tako da je vnovičen vžig precej težji," nam je razložil Jug. Tudi tehnike, da so skušali notranjost baterije 'poplaviti' z vodo, danes ne uporabljajo več, saj ima tudi to svoje slabosti.
Še vedno pa so težava zunanji vzroki požara. Po ugotovitvah gasilcev to skoraj nikoli ni mehanska poškodba baterije, ki je zelo dobro zaščitena v dnu avta, temveč se nanjo oziroma na avto ogenj razširi od drugod. Pri Zavarovalnici Triglav, ki je soorganizirala dogodek, na podlagi policijskih poročil ugotavljajo, da je zelo velikokrat težava v slabi polnilni infrastrukturi, avto torej zagori med polnjenjem, zelo velikokrat na domačih polnilnicah, je povedal njen predstavnik Jan Jelenc in vse, ki doma polnijo avto ali pa druga sredstva mobilnosti, pozval k samozaščitnim ukrepom.
"Vsak, ki si želi doma postaviti domačo polnilnico ali pa sploh polniti avto na domačem omrežju, bi moral nujno najprej opraviti meritve na električni napeljavi. Naši tehniki, ki pridejo na dom montirat polnilnice, velikokrat naletijo na povsem neustrezno, staro napeljavo. In lastnik želi na takšne velikorat že pregrete in načete žice namestiti napravo, ki bo 'vlekla' po 16 amperov toka. Recept za katastrofo," je ob robu dogodka povedal Marko Femc, ustanovitelj podjetja Plan-net, ki je tudi darovalo električni avto za poskus vžiga. "A ljudje na žalost varčujejo pri tako osnovnih stvareh, kot so meritve, čeprav sploh niso drage. Samo meritve lahko dajo jasno sliko, ali je neka napeljava ustrezna za domače polnjenje e-avta."
Ljudje bi morali ne glede na to, ali polnijo avto ali zgolj skiro oziroma električno kolo, upoštevati nekaj zlatih pravil, svetuje Jug. Kot omenjeno najprej ustrezna električna napeljava. Ogromno primerov napak pri polnjenju se zgodi, ker uporabniki polnijo naprave s poceni nadomestnimi polnilci, morda celo takšnimi brez ustreznega evropskega varnostnega certifikata. Prav tako številni potem, ko originalna baterija degradira, iščejo poceni nadomestke, kar pa je zelo tvegano, saj so takšne baterije in polnilnci lahko nekompatibilni in hitro pride do pregrevanja ter v skrajni fazi samovžiga.
Naprava, ki jo polnimo, naj bo vsaj meter stran od gorljivih stvari, opozarja Jug. Morda to za avte ni vedno mogoče, a polnjenje ostalih naprav bi moralo vedno potekati samo takrat, ko smo prisotni in budni. V prostoru, kjer polnimo, bi morali nujno imeti javljalec dima, zelo priporočljiva sta tudi majhen gasilni aparat, ki je primeren za gašenje baterij, ter gasilna odeja. Vse to razmeroma poceni in dostopna sredstva.
In kako je avto (za)gorel?
Odsluženi električni avtomobil je sicer sodil v mikro razred, a tehnologija je podobna tudi pri večjih e-avtih. Vgrajen je imel stabilnejši LFP (litij-železo-fosfat) tip baterije, ki postaja vse pogostejša v avtomobilski industriji. Njena prednost je, da precej težje zagori tudi v primeru toplotnega pobega. Da bi izzvali takšen scenarij, je bager dobesedno prebodel dno avta z baterijo na dveh mestih. Zaradi kratkega stika se je začelo iz avta kmalu kaditi, vendar do ognja ni prišlo.
Gasilci so zato dodatno spodbudili požar z gorilcem, tako da so ognjeni zublji kmalu zajeli gorljive snovi v notranjosti avta. "Biti moramo posebej previdni, ker je vsak goreč avto potencialno nevaren zaradi eksplozivnih nabojev v zračnih blazinah, lahko počijo tudi amortizerji in pnevmatike," je poleg avta, ki ga je požiral ogenj, opozarjal Jug. "Za gasilce pa je lahko posebej nevaren dim, ki vsebuje rakotvorne snovi," je dodal.
Gasilna ekipa iz slovenskega podjetja Bonpet, ki je priskrbela sodobno sredstvo za gašenje, je v nekaj trenutkih naredila red. Gasilec z dihalnim aparatom je s cevjo, v katero je črpalka črpala sredstvo iz rezervoarja na prikolici, 'napadel' goreč avto z leve in desne. Z zamahom ročnika je razbil še zadnje steklo in peno spustil skozi zadnjo odprtino. V manj kot dveh minutah je bil ogenj na električnem avtu ukročen, zaradi prisotnosti gasilnega sredstva pa do vnovičnega vžiga ni prišlo.
Sledila je še demonstracija, kako gori baterija v litij-ionskih baterijah, kot jo imamo v svojih domačih napravah, na primer prenosnikih. Natančen udarec s krampovo konico skozi baterijo je povzročil kratek stik, nekaj trenutkov kasneje se je baterija močno napela, iz nje se je začelo najprej kaditi, nato je švignil plamen, ki bi zlahka vžgal gorljive predmete, kot se običajno znajdejo v bližini tovrstnih naprav. Zelo preprosto si je bilo predstavljati nekaj podobnega tudi pri gorečih baterijah v električnih kolesih ali skirojih.
”…dušik izpodrine kisik…”, ki ga baterije za gorjenje ne potrebujejo! Če jaz kaj razumem! Za gorjenje oziroma oksidacijo so potrebne tri snovi: gorivo, kisik in toplota. Li-ion baterija v sebi vsebuje prvi dve (kot npr.raketno gorivo) in čaka na toploto.… ...prikaži več Potem je možno ustaviti le širjenje toplote na ostale celice, ki še ne gorijo z močnim hlajenjem pa četudi gasimo na luni!
Ta gospod - predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost - je za dobre plačnike napisal že toliko neumnosti, da je skoraj težko zaupati njegovim izjavam. Za dobro plačilo, bi še benzin postal gasilno sredstvo. Mogoče malo pazi glede javnih izjav… ...prikaži več a bolje, da javnost ne izve, kako jih ogrožajo njegove naročene študije požarne varnosti. Verjamem, da je tudi tokrat dobro unovčil svoj prispevek k varnosti v cestnem prometu.
Problem teh priklopov se dogaja že pri recimo čist navadnih električni grelcih kot so recino oljni radiatorji, ir paneli, konvetorji, kaloriferji itd. ...konkretno ir panele kar na "ta ozke" kable priključene na 10 amperske varovalke od luči priklapljajo, v vklope… ...prikaži več in izklope pa odstranijo štekarje...in to tud 1000 in več wattow potem laufa preko teh kabelčkov. Več hkrati, kar potem naredi podnapetost v naslednji varovalki. Ljudje pojma nimajo o elektriki :)