PLUSI, MINUSI

Plusi: kultiviranost in sposobnosti motorja, uporabna enostavnost, simetrični pogon, renome. Minusi: ni parkirnih pomagal, zgolj enoobmočna klima, ključ, nekatere netradicionalne rešitve

Subaru je bil vedno in je tudi danes posebnež med izdelovalci avtomobilov, zato ga moramo po tej plati razumeti, da v svoji filozofiji temeljitosti in brezkompromisnosti raje ni ponujal dizelskega motorja, kot pa da bi z njim ostal na ravni povprečja.

Časi so dozoreli in Subaru je razvil dizla, ki je zaradi bokserske zasnove svetovni unikum. Izdelek nas je prepričal že v legacyju , najmanj enako dobro pa je pisan na kožo foresterju, po lanski prenovi trenutno najmlajšemu modelu v paleti proizvajalca.

Razlik od "bencinca" kar nekaj
Poznavalec bo že brez nevpadljivih označb na zadku vozila uganil, da pred njim stoji netradicionalen izdelek tovarne. Dizla navzven izdaja grba na motornem pokrovu, ki služi kot dodatna odprtina za dotok hladilnega zraka. Razlik od bencinskega brata pa je še kar nekaj, vse pa niso ravno v skladu s tradicijo in utegnejo biti zato za marsikaterega častitelja znamke moteče. Tako so pri dizlu izginila prepoznavna brezokvirna vrata, po razlagi tovarne so okvir morali dodati v prid nižjemu hrupu v notranjosti.

Še bolj presenetljivo pa je dizelski forester sledil zgledu impreze in legacyja ter izgubil tudi reduktor. Japonci tudi tukaj mirijo, da dizel v kombinaciji s stalnim in zaklenjenim (50:50) štirikolesnim pogonom premaga enake klance in spuste, a strah, da s temle foresterjem ne bo več tako samoumevno obiskovati gozdarjev na terenu, ostaja.

Notranjost je enostavna na pogled in za uporabo. Na volansko prečko so pohvalno preselili tipke tempomata in za upravljanje z avdio napravo. © Grega Prebil

Sicer je bilo o samem izgledu vozila že veliko napisanega. Navzven gre vsekakor za primerno vpadljive in všečne linije, čeprav kakšna drznejša črta ne bi škodila. Notranjost je špartansko prečiščena, z dodatki trde plastike morda kar malce preveč, a po drugi strani enostavno uporabna in s testnim paketom opreme XS (17-palčna platišča, strešno okno, ...) založena z udobjem, ki se pritiče razredu, nekaj stvari pa tudi manjka (dvoobmočna klimatska naprava ...). Izrecno bi si grajo zaslužila le po velikosti in funkcijah osiromašen informativni zaslon ter nič kaj sodoben ključ. Kljub velikim vzvratnim ogledalom smo pogrešali zadnje senzorje, na potrebo katerih je pričal tudi (že od prej) načet odbijač testnega vozila. Prostora za sedenje je glede na prirastek v milimetrih primerno dovolj tako spredaj kot zadaj, 450-litrski prtljažnik je na ravni razredne konkurence. Sedeži nudijo dovolj udobja tudi na daljših relacijah.

Motor prepriča
K bistvu: takšnega dizla bi si pod pokrovom želela večina tekmecev. Nekoliko glasen je le mrzel, na delovni temepraturi pa prede z značilnim zvokom kot mlad tigerček in čaka na povelja za svojo skoraj 150-glavo konjenico. Skoraj, pravimo, saj so osnovni motor zaradi homologacijskih zahtev pri foresterju okrnili za tri konjske glave. Zaradi 350 Nm navora, ki so na voljo od 1.800 vrtljajev dalje, je vožnja ne glede na nagib cestišča lahkotna, moč izpod pokrova na asfalt prehaja ves čas enakomerno in brez "vzemi-vse-ali-pusti" sindromom.

Nov menjalnik z dodatno šesto prestavo doda svoje k udobju in varčnosti pri visokih hitrostih, ni se mu pa uspelo popolnoma znebiti oznake zatikajočega. Poraba je na testu le s kompromisi zdrsnila pod osem litrov, realno je pričakovati kakšen deciliter več, kar pa glede na vrsto pogona vseeno ostaja znotraj pričakovanj.

Forester ni in niti noče biti preveč vpadljiv. Bolj kot na čustva stavi na zanesljivost in funkcionalnost. © Grega Prebil

Na cesti mešano
Podvozje in lega na cesti sta na visokem nivoju, nista pa na najvišjem. Da ne bo pomote, AWD pogon ne dopušča sence dvoma o zanesljivem oprijemu, tudi zaradi znižanega težišča v primerjavi s konkurenti pa smo pogrešali za ščepec več vodljivosti med ovinki (v primerjavi z recimo ford kugo). Tudi novo multilink zadnje vzmetenje s svojo trdoto marsikdaj neprijetno preseneti, še posebej če pomislimo, da naj bi lastniki velikokrat vozili tudi izven asfalta. Na brezpotjih bodo po zaslugi zmogljivega pogona sicer le težko zapeljali v težave.

Zakaj bi ga kupil?
Dizelski forester ima okoli sebe obilo konkurence, tako evropske kot daljnoazijske. Kot doslej bo pri iskanju nove klientele (stara je pregovorno zelo zvesta) verjetno igral na karto subtilne drugačnosti in zmogljive nebahavosti. Za nič kaj skopih 33.990 evrov osnove po našem mnenju ponuja trenutno enega najboljših (najmočnejšega seveda ne) dvolitrskih dizlov v razredu v kombinaciji s prepoznavnimi lastnostmi znamke. Bati se je le, da je šlo spreminjanje tradicije pri foresterju že nekoliko predaleč.