Dnevnik, Neste Rally Finland, 2. del
Po zamudi na brniškem letališču, zamujal je finski Finnair, smo člani slovenske odprave na finski reli za svetovno prvenstvo v Helsinke prispeli ob dveh zjutraj po finskem času. Noč je bila zelo kratka, le pet ur spanca, saj je bilo treba novinarske akreditacije dvigniti v Jyvaskyli, mestecu 270 kilometrov severneje od finske prestolnice, podobno velikem, kot je Maribor.
To je vsako leto središče enega glavnih dogodkov na Finskem, relija za svetovno prvenstvo. Po treh urah vožnje smo se znašli pred hotelom. V mestu smo tako začutili dirkaški utrip. Finske zastave na vozilih, kot bi bili Finci na svetovnem prvenstvu v nogometu, ogromno je estonskih navijačev z nekaj metri dolgimi palicami, na katerih visijo modro-črno-bele zastave. Njihov favorit Tänak po prvem dnevu vodi.
V akreditacijskem centru dvignemo novinarske akreditacije, ki smo mi pobrale kar nekaj ur dopisovanja in predvsem živcev. FIA prav vsakemu ne izda akreditacije. Potrebna so številna dokazila, članki avtorja, da pokriva področje motošporta, pismo urednika s podpisom, da si član novinarske redakcije in še dokazilo o branosti medija v posamezni državi z zahtevo, da gre za enega vodilnih medijev. Ko smo imeli akreditacijo okoli vratu se je končno začela akcija.
V novinarskem materialu smo dobili nalepko za parkiranje v „press coni“ na posameznih hitrostnih preizkušnjah in revijo z zemljevidi hitrostnih preizkušenj in koordinatami. Nato se znajdi sam, kakor veš in znaš. Za razliko od zaprtih dirkališč se reli razprostira na ogromni površini. „Brzinci“ so razmetani v premeru 50 kilometrov in več, tako, da je potrebna zelo dobra organizacija, da si pravočasno na pravem mestu – na pravem ovinku.
Vtipkamo podatke v navigacijo, danes, ko je prenos podatkov praktično zastonj, s telefonom najdeš vse. Hitrostne preizkušnje na finskem reliju potekajo po gozdovih, na makadamskih poteh ovitih okoli večjih in manjših jezerc. Finci so norci na avtomobile in motošport nasploh. Imajo dirkaške akademije (o tem več v naslednjih dneh), zato se ne gre čuditi, da na Youtube kanalu vidite posnetek kakšnega šestletnega Finca, kako obvlada avtomobil.
Že kilometer pred enim od glavnih zbirališč na enem od hitrostnih odsekov se je vila dolga kolona vozil in navijačev (parkiranje na parkiriščih je plačljivo). Skoraj vsak navijač je imel v rokah zložljiv stol, veliko jih je nosilo prenosne radijske naprave z zvočniki, saj poslušajo prenos v živo in točno vedo, kdaj bo kdo pripeljal mimo in kje. Pa velike zastave, teh je zares veliko. Veliko jih je nosil majice z logom WRC in logotipom svojega najljubšega moštva.
Sam sem prvič na dirki WRC zato je bil skoraj neverjeten pogled na množico avtodomov, ki so zasedali ogromen travnik ob cesti, kjer se je zbrala več tisoč glava množica navijačev. "Smo v Planici,“ sem se vprašal, ko se mi je prvič razprostrl pogled na ogromno množico navijačev in parkiranih vozil. Že eno uro pred startom hitrostne preizkušnje. Zanimivo mi je, da je to na finskem družinski dogodek. Nič čudnega ni, da oče in mama s s seboj pripeljeta otroke in še stare starše. Babice, oblečene v Toyotine, Hyundaijeve in Fordove majice, niso prav nobena redkost na severu Evrope. Seveda niso manjkale stojnice s spominki, pijačo in jedačo. Večinoma tetovirani Finci, ki jih te dni grejejo temperature 30 stopinj in več, prav nič niso delovali hladno. Dva sta bila oblečena celo v Božička.
Da se približuje začetek hitrostne preizkušnje, smo vedeli takoj, ko se je nad prizorišče začela po zraku zgrinjati množica helikopterjev, ki je v koloni kot na avtocesti na travnik ob VIP šotor začela dostavljati pomembneže. Nato se je začelo. Prvi dirkalnik je zlahka preglasil helikopter. Že na daleč se je slišalo, da prihaja proti nam. Množica se je hipoma dvignila na noge, med gledalci je završalo vsakič, ko je mimo pridrvel kakšen od dirkačev, še posebej, če je bil to Finec ali Estonec. Zasledili smo tudi belgijske, pa češke navijače. Neverjetno je, kako lahko na enem od ovinkov opaziš, kdo od dirkačev ima več poguma kot drugi. Postavili smo se na ovinek, ki se iz ravnine prevesi v klanec. Na cesti nič širši od dobrih treh metrov je proga vodila mimo velikanske skale. Pri najboljših je šlo na polno, zavorna luč se sploh ni vklopila. Hitrosti, ko dirkalniki drvijo na ozki in zaviti cesti, so tako velike, da kamenčki izpod koles frčijo med gledalce. Kar nevarno je biti gledalec, četudi stojiš 10 metrov stran od ceste.
Vse se odvija zelo hitro. Ko najboljši pridrvijo mimo, se je že treba prestaviti na drugo hitrostno preizkušnjo. Sami smo se ji prvi dan odpovedali in raje obiskali eno najbolj slavnih reli cest na svetu – legendarno Ouninpohjo. Že na prometni tabli, ki nas usmerja proti slavni cesti je nalepka, ki opozarja, da gre za cesto z grbinami. Da, to je tista cesta, kjer avtomobili po odskoku po zraku letijo tudi več kot 50 metrov daleč in je eden najbolj pogostih kadrov na relijih. Do najbolj slavnega skoka se ustavimo še pri znani skali, na katero so se lani „lepili dirkači“ in ob cesti parkirali razletene avtomobile, navijači pa na skalo enega pod drugim zapisovali imena dirkačev, ki so tam končali dirko.
Letos hitrostne preizkušnje po Ouninpohji ni v programu organizatorjev. Neuradno tudi zato, ker so dirkači na tem „brzincu“ dosegali hitrost 130 km/h – in to na ovinkasti makadamski cesti, široki pet metrov, s skoki, dolgimi nekaj 10 metrov. Ustavili smo se še pri omenjeni slavni „skakalnici“, z najdaljšim skokom.
Stoji v neposredni bližini slavne rumene hiše na kateri se vije velika finska zastava. Ko sem sam voziš po tej cesti in čez klance, kjer ne vidiš na drugo stran „pukla“ si lahko le predstavljaš, kakšen pogum in predvsem znanje je potrebno, da obvladuješ vozilo. Hitrosti na tej gozdni cesti na ravninskih delih presegajo 200 km/h. Neverjetno. Zapeljemo se do konca trase, kjer organizatorji že pripravljajo vse potrebno za sobotni spektakel. Navijači z avtodomi so že zasedli najboljša mesta. Mi pa nazaj v Jyvaskylilo, pogledati, kako se Finci ob večerih zabavajo. Sobe v hotelih ali apartmajih so razprodane že leto dni vnaprej, v mestu pa je ena velika veselica.
