S prenovo pa ni povečal le ugleda, temveč žal tudi občutno dvignil ceno. Mi smo preizkusili bencinsko različico, ki pa je imela v želji po večji ekonomičnosti dodan še plinski pogon. Ta je cenejša različica tudi v primerjavi s pogonom na dizel, je pa slednji motor bolj iskriv in dinamičen in zato predstavlja boljši nakup.
Posebna oblika vsem ne bo všeč
Glede oblike lahko zapišemo, da je prenova dobrodošla, saj lahko sedaj legacy ponovno z dvignjeno glavo vozi ob bok premium konkurenci. Kljub temu pa je podoba tako samosvoja, da gotovo ne bo po godu vsem, predvsem tistim bolj konzervativnim. Ampak mi mu njegovo dinamičnost in razgibanost vsekakor ne štejemo v bran, prej nasprotno. Ksenonska svetila so zdaj serijska pri vseh različicah, priporočamo pa vam, da si ob nakupu omislite različico sport, saj je ta s številnimi spojlerji še veliko bolj "ostra“ kot navadna. Bok vozila je bolj klasičen kot sprednji del, dejansko je v tem pogledu še najbolj podoben predhodniku. Zadek je zaključen v skladu s politiko športnih karavanov, čeprav so nekaj mesta oblikovalci pustili tudi prostornosti. Zaradi karavanskega zadka in dolžine vozila smo zelo pogrešali serijska parkirna pomagala. Zadek tako kljub zelo položnemu zadnjemu steklu vase spravi konkretnih 526 litrov, rezervoar za plin je spravljen v prostor za rezervno pnevmatiko, katero je nadomestil set za popravilo le-teh. Skrb za asketsko odmerjen prtljažnik je tako povsem odveč, glede na to, da ima legacy poleg štirikolesnega pogona dodanega še plinskega, pa je to več kot soliden dosežek.
Notranjost pojem v prostornosti
Notranjost pri modelih te znamke je vedno predstavljala posebnost, saj so pogledi na ergonomijo pri subaruju drugačni od recimo germanske konkurence. Razloge za to gre iskati v dolgoletnem sodelovanju z WRC, zaradi česar v notranjosti subarujevih modelov ni bilo nič odvečne navlake. S prenovo legacyja je ta miselnost prešla v drugi plan, oblikovna dovršenost in kvaliteta materialov pa sta prešla v prvega. Voznikov delovni prostor kakor tudi sredinska konzola sta sedaj veliko bolj razgibana in moderno oblikovana, volan pa je lep na pogled in prav tako dober na dotik. Edino, kar mu manjka, je večja debelina predvsem v poziciji "deset do dveh“. Na njem najdemo tudi všečno imitacijo aluminija, ki obkroža tudi stikala avdio naprave in po novem tudi tempomata. Hvalimo tudi aluminijaste stopalke in izgled merilnikov, ki pred tem niso bili ravno pojem estetike. Manj prepričljiva je ročna zavora, ki je avtomatska, a je njena pozicija manj primerna. Grajo si zaslužijo še sedeži z zgolj osnovnim bočnim oprijemom in informacijsko skop potovalni računalnik. Če to avtu tega cenovnega razreda še lahko oprostimo, pa mu gotovo ne moremo impulznega odpiranja, ki je možno le pri voznikovi šipi, ne pa pri ostalih. Slabše se odreže tudi šeststopenjski ročni menjalnik, saj je ta premalo natančen, prestavna ročica pa premehka. Z opremskega stališča dobite veliko, kljub temu pa kakšna malenkost vseeno zmanjka (navigacija, parkirna pomagala).
Popolnoma drugačna zgodba je, ko je govora o prostornosti, saj je te v prvi vrsti več kot dovolj, še bolje pa se godi potnikom v drugi vrsti, kjer je prostora ogromno. To je še posebej zanimivo, kajti legacyjeva medosna razdalja znaša 2,67 metra, kar v tem velikostnem razredu ni ravno velik dosežek. Prtljažnik lahko po želji zlahka povečujemo, vse do 1.726 litrov, kar je med drugim tudi rezultat ravnega dna, ki ga sedeži tvorijo s prtljažnikom.
Bencinar po ekonomičnosti, dizel po uporabnosti
Eden od dveh bencinskih motorjev v ponudbi, in sicer šibkejši, ponuja le osnovno mero dinamičnosti in je kot takšen pisan na kožo umirjenim voznikom, ki ne delajo veliko kilometrov. Večji ekonomičnosti, dosegu in ekološkosti je dodan plinski pogon, ki je dobrodošel, čeprav vam zna ubadanje s tem, kje lahko pri nas točite LPG gorivo, povzročati sive lase. Motor se tako vedno zažene na bencinski pogon, ko doseže delovno temperaturo pa preide na plinski pogon, če je ta seveda v rezervoarju. Med obema pogonoma lahko preklapljate tudi sami, prehod na klasičen pogon, ko vam poide, plin pa je povsem nezaznaven. Nekoliko težje je le točenje, ki zaradi nizkih temperatur, v katerih se nahaja gorivo, zahteva določeno mero previdnosti. Poraba na testu je tako znašala ne tako ugodnega 10,6 litra, glede na ceno plinskega goriva pa je ta celo bolj ekonomična kot pogon na dizel. To potrdi tudi enostaven izračun: liter plinskega goriva stane okoli 0,60 evra, medtem ko stane liter 95-oktanskega bencina okoli 1,10 evra. Če štejemo, da je poraba v plinskem režimu okoli 10 odstotkov večja, potem je prihranek (bencin : plin) okoli 40-odstoten, v primerjavi z dizelsko gnanim legacyjem, ki porabi 7,5 litra plinskega olja, pa je ta še vedno okoli 15-odstoten.
Bencinski motor pa se kot rečeno slabše odreže pri performansah, saj ponuja zgolj zadostno mero moči, pri hitrem pospeševanju pa nujno potrebuje vrtljaje. Takrat postane tudi bolj slišen, čeprav se visokih vrtljajev kljub temu ne brani. Pri višjih hitrostih postane slišen tudi piš vetra okoli karoserije, čeprav ni moteč. Podvozje je prav tako prešlo obsežno prenovo in zdaj nudi še boljšo zmes športnosti in udobja, pri čemer mu je k prvemu vsekakor v pomoč zelo zmogljiv stalni štirikolesni pogon. 15-centimetrska oddaljenost od tal je tako rekoč edina ovira, do kam boste z legacyjem prilezli, čeprav ga razen na kakšen kolovoz najverjetneje tudi ne boste poslali.
Podatki o vozilu: (Subaru legacy SW 2,0 bi-fuel sport)
Motor: 1.994 cm3
Vrsta: vrstni štirivaljni bencinski
Moč: 110 kW (150 KM)/6.000 vrtljajih na minuto
Navor: 196 Nm/ pri 3.000 vrtljajih na minuto
Poraba: 10,6 litra/100 km, 199 g CO2/km
Zmogljivosti: 206 km/h, 9,8 sekunde od 0–100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.775x1.780x 1.470, medosna razdalja 2.670, prtljažnik (v litrih): 526
Cena: 33.390 EUR
