Vlada je regulacijo cen goriv razširila tudi na bencinske servise ob avtocestah. To pomeni, da so cene tam po novem enake kot na vseh drugih lokacijah po državi. "Goriva na avtocestah ne bodo več dražja kot drugje," je poudaril podpredsednik vlade Matej Arčon. Z izjavo je vlada napovedala konec dolgoletne prakse višjih cen goriv za voznike na avtocestnem križu. Prepričani so, da bi morala odločitev razveseliti tiste, ki se pogosto vozijo na daljše razdalje ali načrtujejo dopustniške poti. Odzvali so se v Petrolu, kjer so nad sprejeto Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov razočarani.
V izjavi za javnost so zapisali, da nova uredba ohranja obstoječe pogoje, ki so jih že doslej ocenili kot neustrezne in dolgoročno nevzdržne. Poudarjajo, da bo širitev regulacije cen goriv na avtoceste sicer znižalo stroške točenja goriva za tujce, "vendar pa bo dodatno obremenilo slovenske ponudnike in ne bo imelo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo."
Regulacija cen goriv sicer še naprej poteka po obstoječem maržnem sistemu, ki pa ga – kot je zatrdil Arčon – vlada ne bo spreminjala. Glavni cilj vlade je ohranjanje nizkih cen za prebivalce, je povedal Arčon. Uredba o cenah goriv je bila sicer podaljšana za dodatnih šest mesecev. V družbi Petrol pa trdijo, da so marže pri prodaji goriv omejene na izjemno nizko raven in so primerjalno najnižje med državami EU, medtem ko je višina trošarin med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami. Kot so zapisali pri slovenski družbi je marža pri bencinu le približno polovico povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino povprečne marže v EU.
Primerjava s Hrvaško
"Marža predstavljala zgolj 7 % končne cene goriva za potrošnika, nabavna cena 33 %, delež dajatev državi pa 60 % končne cene. Medtem ko se marža vse od leta 2023 ni povišala, so se dajatve državi v tem obdobju povišale kar za 42 %," trdijo pri Petrolu. Posredovali so nam tudi podatke za Hrvaško, kjer imajo svoje bencinske servise. "Na Hrvaškem liter bencina stane 1,41 evra, pri čemer 33 % cene predstavlja nabavna vrednost goriva, delež dajatev državi 56 %, marža pa 11 %. Pri litru dizelskega goriva, ki stane 1,28 evra, pa nabavna cena predstavlja 36 %, 52 % od prodanega litra v obliki dajatev prejme država, 12 % končne cene goriva pa predstavlja marža," na naše vprašanje odgovarjajo pri Petrolu.
Objavili so tudi študijo, ki jo je za družbo Petrol pripravil Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (avtor Janez Dolšak). Naročena študija je pokazala, da je bila ocenjena marža za bencin v Sloveniji v obdobju 2018-2024 8,0 % končne maloprodajne cene, kar je najmanj med 27 državami članicami EU in veliko manj od povprečja (11,2 %).
Študija je zajela tudi dizelsko gorivo, ocenjena marža v istem obdobju je bila na podlagi podatkov v Sloveniji med najnižjimi v EU in znaša 6,9 % od končne maloprodajne cene, kar je pod evropskim povprečjem (12,0 %).
Tudi če ne bi imeli marže, bi bila cena višja kot na Hrvaškem
Pri Petrolu v strukturi cene naftnih derivatov poudarjajo predvsem visok delež dajatev državi, "zaradi katerih se končna cena goriv v Sloveniji tako poviša, da postane primerljiva ali celo višja od cen v sosednjih državah. Zato potrošniki v Sloveniji plačajo za gorivo več. Denimo: ob približno enaki nabavni ceni goriva na obeh trgih, so dajatve v ceni goriv v Sloveniji občutno višje kot na Hrvaškem. Zato je končna cena goriv na Hrvaškem nižja. Takšno stanje se ohranja tudi z novo regulacijo. Konkretno: če bi bila trgovska marža na dizelsko gorivo v Sloveniji 0 EUR, bi bile maloprodajne cene dizelskega goriva v Sloveniji še vedno višje kot na Hrvaškem."
Po mnenju slovenske družbe to pomeni slabšo konkurenčnost slovenskega trga v primerjavi z okoliškimi državami, kar je vzrok za odliv prodaje goriv iz tranzitnega prometa v sosednje države. Pri Petrolu poudarjajo, da tranzitni promet v strukturi prodanih količin goriva na slovenskem trgu predstavlja velik delež.
Zapiranje poslovalnic?
Dodajajo, da že ob dosedanji regulaciji za prodajna mesta izven avtocest najvišja dovoljena marža v Sloveniji ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov rednega poslovanja z gorivi in derivati, kot so stroški dela, najemnin, transporta in skladiščenja, zato bodo v družbi Petrol prisiljeni v nadaljnjo optimizacijo. "Ta lahko vključuje tudi neljube ukrepe, kot so: zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij za zeleni prihod, krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim – podpora slovenskemu športu, kulturi in izobraževanju. Za zaščito interesov podjetja bomo naredili vse potrebno, vključno z razmislekom o morebitnih odškodninskih tožbah zoper pripravljavce strokovnih podlag za regulacijo cen naftnih derivatov."
med kovidom ko je janez znižal na 1 euro pa so bili tiho
Želeli ste golobov sistem visokih cen, imamo ga.