PLUSI, MINUSI

Plusi: oblika, okretnost, prostornost prtljažnika, krajša prestavna ročica, kultiviran motor, zmogljiv  avdio sistem, lega na cesti. Minusi: preveč umirjena notranjost, bluetooth povezava, volan, pomanjkanje napredne tehnike, ni navigacije, za odtenek previsoka cena.

Za vse, ki vam je znamka Toyota blizu, ker cenite njene atribute: vzdržljivost, zanesljivost in uporabnost, imamo za vas dobro novico. Novi avensis je namreč vse to, kar je bil že prej, obenem pa je dobil tam, kjer prej ni mogel voziti vštric predvsem nemški konkurenci, s katero si tako želi voziti ob boku. Sedaj to počne tudi s ceno, ki je v mnogočem pač prevelika.

Športni karavan v pravem pomenu besede –
Avensis prejšnje generacije ni bil vznemirljiv avtomobil, ki bi obračal glave mimoidočih. No, novinec zmore tudi to, saj marsikdo glavo obrne iščoč lexusov znak na nosu ali pač, ker mu je všeč, kar vidi. Podobno kot moški pri ženskah. Sprednji del je bolj razgiban, oblikovalci so za stičišče med predhodnikom in novincem vzeli motorno masko. Okoli te so vidna bolj dinamična svetila, ki sicer povzemajo poteze prejšnjih, vendar jih opazovalec jemlje kot povsem nova. Motorni pokrov je prav tako povsem nov, bolj sploščen, kar naj bi bi veliko pripomoglo k varnosti pešcev, če pride do trka. Tudi z boka je novi avensis konkretno predrugačen, poteze so veliko bolj ostre in zategnjene, bočna silhueta pa proti zadku raste še bolj strmo. Vzvratna ogledala so z A stebrička romala na rob karoserije, strešni nosilci pa so zelo subtilni in komaj še vidni. Tudi kroma je odtenek več kot prej.  

Notranjost je bolj po meri voznika, volan je elektrificiran in informativen. © Miha Pečoler

Veliko opreme, manj napredne tehnike
Prostor namenjen potnikom in prtljagi je glede proporcev na moč podoben prejšnji izdaji avensisa, so pa materiali odtenek boljši, čeprav je osrednji del armaturne plošče, kar se tiče stikal, ostal praktično enak. Plastika, ki obkroža armaturno ploščo, je prav tako bolj kvalitetna, imitacijo aluminija pa je zamenjala bolj aktualna siva lesna imitacija. V testnem primerku je šlo za najbolje opremljeno različico executive, kar pomeni usnjena eleketrificirana in ogrevana prednja sedeža, isti material pa najdemo tudi na vratnih oblogah. Glede kvalitete večjih pomislekov nismo imeli, čeprav predvsem nemška konkurenca zmore še več. Elektrika pa zloži tudi stranski ogledali in pospravi volan, ko voznik "konča z delom". Položaj za slednjim je zahvaljujoč krajši prestavni ročici boljši, manevriranje pa zaradi električnega serva peresno lahko. Avensis se tako ponaša z zelo zmernim obračalnim krogom, vsekako (pre)majhnim za 4,8 metra dolg avtomobil. Pri višjih hitrostih pa volan kljub elektro servu dobro otrdi in nudi tudi marsikatero informacijo o dogajanju s cestišča. Da ne bo pomote, BMW-jevsko natančen pa kljub temu ni.

V drugi vrsti je prostora dovolj, za glave zna zaradi hitro padajoče strehe tudi kakšen zmanjkati. Prtljažnik je ponovno svetla točka, saj briljira tako s prostornostjo (543–1.609 litrov) kot prilagodljivostjo.

Opreme je glede na predlog executive v imenu na pretek, kljub temu zna bolj petičnim tudi kaj zmanjkati. Predvsem pri napredni tehniki, te avensis razen biksenosnki žarometov, ki svetijo v ovinek, ne premore. Glede na ceno bi tako pričakovali kakšen sladkorček v obliki radarskega tempomata, če pa že to ne, pa si avensis zasluži grajo, ker mora stranka kljub višji ceni za dva evrska tisočaka seči v žep za navigacijo.

Avensis je pri videzu dobil nekaj dinamičnih potez, a v ospredje po tej plati ne sili. Njegovi kupci si tega najbrž niti ne želijo preveč. © Miha Pečoler

Kultiviran dizel, zmogljivo podvozje
Motornega sklopa Toyotini inženirji vsaj na papirju niso spreminjali, so pa poskrbeli, da je ta še bolj kultiviran, pospeški pa še bolj zvezni. 110 kilovatov moči pridela 2,2-litraš in relativno skromnih 310 Nm navora. Se pa odlično razume z natančnim šeststopenjskim menjalnikom in bolj dovršenim in zmogljivim podvozjem, ki daje občutek, da bi preneslo še veliko več moči. Edino kratke anomalije ga uspejo nekoliko zmesti, odzove pa se kar glasno. Drugače je užitek v vožnji boljši kot prej, zavore prav tako delujejo dobro. Motor dobro pospešuje že od 1.700 vrtjajev naprej, nima pa tako občutne in velikokrat grajane turbo luknje. Najbolje se tako počuti med 2.500 in 3.200 vrtljaji, v nižjih prestavah se zavrti tudi čez znamko 5.000. Poraba je od tega kar veliko odvisna, je pa res, da se bo z zmerno nogo večji del časa gibala pod sedmimi litri. Tudi priganjanje in mestna vožnja pa jo dvigneta kvečjemu za dober liter.

Rahlo zasoljena cena
Karte so v razredu srednje velikih športnih limuzin in karavanov že dolgo razdeljene in temu primerno se obnašajo tudi kupci. Tu tako veliko vlogo igra pripadnost znamki, kakor tudi prednosti glede oblike, stasa in cene. Pri obliki je avensis vidno napredoval, posledično pa je malenkost pridobil tudi na stasu. Cena pa je na drugi strani njegova hiba, saj želi biti bolj premium od premiumcev. Res je, da za 35 tisočakov in pol dobiš veliko avtomobila in opreme, kultiviran in zmogljiv motor, vseeno pa ne moremo prezreti, da se za to ceno dobi že vse iz nemške svete trojice, ki pa roko na srce vsak na svoj način prekaša avensisa. Tu sta tudi še honda z accordom, ki prav tako diha na vrat premium konkurenci ter subaru legacy, ki je sicer na koncu poti sedanje generacije dobil odlični bokser dizel, za to ceno pa dobite tudi slavni AWD-pogon. Ampak avensis ima svoj krog privržencev, ki bodo hitro našli razloge, da se motimo.