V nadaljevanju preberite:
- »Evropa veliko regulira, a premalo razume industrijsko realnost,« je ob slovesu udaril Oliver Zipse.
- Nekdanji šef BMW je carine za kitajske električne avtomobile označil za »bumerang«, ki bo udaril kupce.
- BMW odkrito brani globalizacijo: »Na Kitajskem. Za Kitajsko. S Kitajsko.«
Kot pišejo nemški mediji poslovilni govor ni bil tradicionalen. Govor Oliverja Zipseja ni bil čustven, bil je brez velikih retrospektiv, brez patosa. Se je pa zahvalil za 35 let, preživetih pri BMW, svojem prvem in edinem delodajalcu. Nasledil ga je Milan Nedeljković, Srb, ki je še kot otrok prišel v Nemčijo. Zaželel mu je uspešno delo v prihodnje.
Zipse je v prvi vrsti platformo 106. letne skupščine münchenskega proizvajalca avtomobilov izkoristil za splošni obračun z industrijsko politiko EU. Poslal je neprijazno sporočilo: Evropska unija ima dobre namene – a svoje delo opravlja slabo, je poudaril. Dejal je, da so carine na električne avtomobile iz Kitajske "bumerang". "Navsezadnje bodo ceno plačali kupci. Protekcionizem škoduje vsem. Industrija, ki se zabarikadira za carinskimi zidovi, ne postane močnejša, ampak šibkejša," meni nekdanji šef BMW.
EU evropskim podjetjem otežuje konkurenčnost
BMW je korporacija, ki proizvaja in prodaja vozila po vsem svetu. To je poslovna realnost BMW. "Na Kitajskem. Za Kitajsko. S Kitajsko," je skoraj kljubovalno izjavil Zipse – in poudarjeno dodal: "To pomeni tudi: Izvažamo iz Kitajske." Dejstvo, da mora proizvajalec avtomobilov za to plačati najvišje trenutno razpoložljive carine, je nekaj, kar odhajajočemu izvršnemu direktorju BMW-ja predstavlja globoko odvratno.
Spono se mu zdi, da Bruselj poskuša zmanjšati geopolitične odvisnosti in narediti evropsko industrijsko politiko bolj strateško usmerjeno. BMW zagovarja stari model globalizacije: odprte trge, mednarodne dobavne verige in čim manj političnega posredovanja. Za Zipseja to ni nostalgičen ideal, temveč predpogoj za ohranitev industrijske moči.
Bencinskega motorja ne bi smeli ubiti
Posebej je bil kritičen do evropskega postopnega opuščanja motorjev z notranjim zgorevanjem. Pravi, da sedanji pristop "ni tehnološko nevtralen" in da ne upošteva tržnih realnosti. Za več kot 90 odstotkov količine vozil bi ostala dejanska prepoved. Dodal je, da BMW ne nasprotuje elektromobilnosti, temveč opozarja na naraščajočo prodajo baterijsko-električnih vozil in svojo sposobnost doseganja ciljev EU glede emisij CO₂, ne da bi se zatekel k tako imenovanim trikom "združevanja". "BMW že dosega podnebne cilje, zakaj so potem potrebni politični prisilni ukrepi?," se sprašuje Zipse.
Nemški mediji pišejo, da se za Zipsejevim govorom skriva specifičen pogled na trg in družbo. Tehnološka odprtost se sprva sliši pragmatično in razumno. V resnici pa predpostavlja, da bodo trgi ustvarili najučinkovitejše rešitve, če jim bo politika preprosto podelila dovolj svobode. EU pa zdaj trdi nasprotno: brez jasnih političnih smernic bo preobrazba potekala prepočasi. Na tej točki se spopadata dva svetovna nazora.
Odločati bi moral trg
Zipse zagovarja optimizem industrijskega inženiringa v nemškem slogu: "Tehnološki razvoj, ne država, bi moral odločati, kateri pogonski sistem bo prevladal. Električni avtomobili, priključni hibridi, sintetična goriva, vodik – vse bi moralo ostati mogoče vzporedno. Trg bo pokazal, kaj deluje."
Vendar pa se je Bruselj že zdavnaj odločil za potek ukrepov. Cilj je razogljičenje z elektrifikacijo. In ker se trgi sami pogosto odzivajo prepočasi, oblikovalci politik posežejo s predpisi, piše nemški Automobilwoche, kjer dodajajo, da to predstavlja težavo za BMW – ne nazadnje zato, ker podjetje, kot le malo drugih, uspeva na področju fleksibilnosti. Zipse je večkrat poudaril, da lahko BMW na istih proizvodnih linijah proizvaja različne pogonske sisteme. Podjetje prav to prilagodljivost vidi kot strateško prednost v svetu negotovega povpraševanja. O tem smo na Žurnal24 pisali tudi po razkritju naslednjega modela Neue Klasse, nove serije 3 – na povezavi tukaj.
To vse bolj kaže na to, da nemška avtomobilska industrija izgublja zaupanje v to, da evropska industrijska politika ustrezno upošteva njene interese. Čuti se omejeno zaradi predpisov, obremenjeno z visokimi stroški energije in ogroženo zaradi geopolitične razdrobljenosti.
Zipsejev zadnji napad na industrijsko politiko EU prihaja z relativno močnega položaja. Po skoraj sedmih letih zapušča položaj generalnega direktorja, v času, ko je BMW v sorazmerno stabilnem gospodarskem položaju med tradicionalnimi proizvajalci. Tovarne delujejo s polno zmogljivostjo, električni modeli se dobro prodajajo, "Neue Klasse!" pa velja za prihodnji projekt podjetja. Automobilwoche poudarja, da si je Zipse prav zato lahko privoščil ta govor in da se je zdel samozavesten – skoraj kot poskus, da bi evropski politiki dal še zadnjo lekcijo.
Zipse poudarja: "Evropa veliko regulira, a premalo razume industrijsko realnost."
Ko bo sla avtomobilska industrija v DE v qurac, bo dokončno prevladal fašizem in bo Evropa se korak bližje vojni. Avtomobilska panoga je dalec najvecji industrijski sektor v DE. Skupaj s proizvodnjo sestavnih delov in drugimi podpornimi dejavnostmi predstavlja cca… ...prikaži več 25% ustvarjene dodane vrednosti v industriji, 25% izvoza, direktno zaposluje 900k delavcev, posredno pa 2.5M. Ko bo to crknilo bo veselica. Tradicionalno naj bi delavski razred zastopala SDP. Naj bi, ker se namesto tega raje ukvarja s
Protekcionistična EU politika je potrebna, ker se gredo Kitajci podobno, subvencionirajo izvoz, da bi uničili konkurenco, ne spoštujejo patentnih pravic, če lastniki patentov nimajo podjetij na Kitajskem, itd. EU bi morala domači industriji znižati davke, da bi bili konkurenčni. To… ...prikaži več pa ne, ker EU vodijo socialisti, ki poznajo samo davek na davek.
Kako je možno da na vrh BMW ja prileze Srb? Sicer vsa čast, vendar me to vseeno čudi. Sem čuden ?