Seksi italijanska pošast

Nepričakovani uspeh
Argentinski designer Miguel Galluzzi je leta 1991 na osnovi Ducatija 851/888 napravil minimalističen, lastnim potrebam prilagojen motocikel, ki je po njegovih besedah vseboval le sedež, posodo za gorivo, motor, dve kolesi in krmilo. Uporabljal ga je za vožnjo v službo. Mimogrede je tako izumil danes zelo popularen tip motocikla - "naked". Ducatijevim šefom je bil všeč. Motociklu so zaradi špartanske oblike in mogočnega 904 kubičnega dvovaljnika nadeli ime Monster in ga leta 1992 predstavili na motosalonu v Kölnu. Seveda niso slutili kakšen uspeh bodo dosegli z "grdim račkom", postal pa je pravi kult. Prodaja se je začela že naslednje leto, Monster pa se je praktično brez večjih sprememb prodajal do letošnjega leta, torej celih 15 let. Letos pa so predstavili model 696, ki je praktično popolnoma nov motocikel.

Pošast v novi preobleki
Prenoviti motocikel, ki je doživel tak uspeh, je zelo težka in usodna naloga. Radikalnejših sprememb načeloma ni - razen v obliki. Glede na to, da Monster praktično nima plastičnih delov, je oblika le stvar okvirja, posode za gorivo, sprednje luči in sedeža. Ducatijevi designerji so se tokrat odločili za manj klasično, dvodelno sprednjo luč z vzhodnjaškim pridihom. Vseeno pa Monster ostaja Monster , čeprav bil razpoznavni znak ravno okrogla, klasična sprednja luč ...

Posoda za gorivo je pokrita s plastiko, ki jo lahko zamenjamo. Sprednji deluje "japonsko". © G. M.

V ostalem ni razočaranj: posoda za gorivo je s stranskimi odprtinami za dotok svežega zraka v motor še agresivnejša. Pozornost pritegne dvodelni jekleni cevni okvir, ki je na voljo v rdeči ali črni barvi: sprednji, cevni del dopolnjuje iz aluminija kovan zadnji del, motor pa ostaja nosilni element. Koncept izhaja iz dirkalnih Ducatijev in je viden tudi pri modelih 1098 in 848. Sprednji del deluje masivno - za to poskrbijo konkretni nosilci in sprednje vilice debeline 43 mm. Zavorni koluti premera 320 mm popolnoma zapolnjujejo sprednje kolo, vanje pa grizejo radialno vpete Brembo čeljusti. Hladilnik olja je v letošnjem modelu manj viden, vseeno pa uspešno zapolnjuje prostor med sprednjim valjem in okvirjem. 

Potlačena sprednja luč, dobro viden cevni okvir. Designerji so se posvetili vsem detajlom. © G. M.

Monster ne bi obstajal brez dveh dobro vidnih izpušnih loncev. Ti so v modelu 696 še obilnejši, ampak krajši in pomaknjeni visoko pod sedež. Že tovarniško montiran komplet poskrbi, da je rjovenje pošasti slišno daleč naokoli. Zadnji del sedeža je lahko pokrit s plastičnim pokrovom, ki je odstranljiv, vendar vožnja v dvoje na Monstru tako ali tako ni zabavna. Klasično zadnjo luč so nadomestile LED diode.

Odlične zavore. Seksi zadek in glasna izpuha. © G. M.

Ljubiteljem klasičnih Ducatijev ne bo všeč armaturna plošča, ki je sedaj v celoti digitalizirana (LED). Vrtljaji so prikazani na vodoravni skali v stilu dirkalnikov, nad skalo pa se nahaja opozornilna lučka, ki zasveti rdeče, ko motor doseže prepovedano območje. "Škatlica" je pravi računalnik, saj poleg osnovnih indikatorjev deluje tudi kot potovalni računalnik in kronometer, podatke pa je možno prenesti na računalnik.

Ljubitelji Monstrov bodo pogrešali klasične analogne merilnike. Armaturna plošča vključuje preprost potovalni računalnik, vidljivost (razen merilnika vrtljajev) pa ni najboljša. © G. M.

Kot dodatna oprema je na voljo majhen vetrobran, ki začuda zelo dobro opravlja nalogo. Relativno seveda, saj Monster ni namenjen avtocestnemu križarjenju pri višjih hitrostih. Vsekakor pa priporočljiv dodatek. Designerji so se potrudili tudi pri ogledalih, ki sta sicer majhni, delujeta pa čisto solidno (z izjemo občasnih vibracij). Smerokazi so prozorni in tako kot sprednja luč vzhodnjaške oblike. Detajl: vžigalni ključ povzema obliko posode za gorivo. Krmilo je kot vedno široko in precej razprto, sedaj postavljeno bližje vozniku, stopalke pa nižje.

Okrepljeno srce
Srce ostaja pri enaki zasnovi: zračno hlajeni dvovaljnik z valji v obliki črke L (kot 90 stopinj), dva ventila v glavi, desmoromično krmiljenje ventilov, elektronski vbrizg in oljni hladilnik. Letnik 2008 ima izboljšano konstrukcijo motornih glav, tako da ob prostornini 696 kubičnih centrimetrov (od tukaj tudi ime modela) pri 9.000 vrtljajih razvije 59 kW (80 konjev), pri 7.750 vrtljajih pa največji navor 69 Nm . Suvereno potegne iz ostrih zavojev že pri nizkih vrtljajih, med 4.500 in 5.000 vrtljaji je nekoliko negotov, od 6.000 vrtljajev naprej pa se z veseljem vrti vse do prekinjevalca pri 9.500 vrtljajih. Zvok je tipično Ducatijev. Razen sklopke ... ki jo v tem modelu (žal) klasična, oljna. Vodena je hidravlično, vgrajen ima mehanizem proti zdrsavanju , ročica pa je lahkotna.

Nezamenljivi zvok in veselje do vrtenja. Sedaj pridela 80 konjev. Dvodelni okvir izvira iz GP dirkalnikov.  © G. M.

Šeststopenjski menjalnik ima idealno razporejeno prestavno razmerje, da je Monster 696 uporaben v mestni vožnji in na zavitih gorskih cestah, kjer zavidljivo hiter in pokaže izpušne odprtine tudi precej močnejšim štirivaljnikom. Šesta prestava je dolga, omogoča premagovanje daljših poti in nižjo porabo.

Kako ustaviti pošast?
Monster je kot vstopni model v svet Ducatijev opremljen s čisto spodobnim vzmetenjem. Sprednje sicer ni nastavljivo in na slabši podlagi zahteva močnejši prijem krmila, vendar motocikel zaradi nizke teže 163 kg zlahka ne uide izpod nadzora. Zadnji blažilnik je vpet direktno v vilice (ročičevja za progresivno delovanje ni!), lahko mu nastavimo prednapetost vzmeti in blaženje v eno smer.
Zavore navdušujejo! Radialno vpete čeljusti izvirajo iz modela 848. Pri tako majhni teži je potrebna pazlivost. Zavorna ročica ni nastavljiva po odmiku. Vstopni model pač.

Ali tudi na daleč ostaja Monster? © G. M.

Obožuje ovinke
Čeprav se voznik Monstra najraje razkazuje po mestu, se motocikel raje zapelje na ovinkasto gorsko cesto, kjer se izkažejo elastičen motor, ciklistika, odlične zavore ter majhna teža. Še posebej bliskovit je pri menjavanju smeri. Že prejšnji model je bil pojem okretnosti. Pri visokih hitrostih ostaja stabilen. Avtoceste že zaradi zasnove ne mara, vseeno pa krajša potovanja pri konstantni hitrosti ne utrujajo, že omenjen miniaturen vetrobran pa celo učinkuje.

Tudi za dame in začetnike
Sedež je na višini 770 mm od tal, tako da tudi nizkorasli vozniki zlahka manevrirajo s pošastjo. 696 je na voljo tudi v različici z močjo omejeno na 25 kW, torej je primeren tudi za voznike začetnike. Vstopnica v svet Ducatijev stane 7.800 EUR (Nova motolegenda d.o.o.), s sprednjim vetrobranom in pokrovom zadnjega sedeža naraste na 8.200 EUR.