PLUS, MINUS

Plusi: izgled, pogon, oprema, zvočna kulisa, lega na cesti, menjalnik, motor, položaj za volanom, LED-diode spredaj, izvirni detajli in nekateri elementi opreme, imidž, varnost. Minusi: na mestih se že poznajo leta, skromen prtljažnik, prostornost zadnje klopi, poraba, cena z dodatki.

Švedski proizvajalec, ki velja za najbojšega kar se tiče trdote jekla, je vedno veljal za posebneža. Naj je to bil model 96 ali 99 iz sredine sedemdesetih ali v mrliško črno barvo odeti turbo iz osemdesetih. Eno je vedno veljalo, če kupiš saaba, dobiš tradicijo. A časi se spreminjajo in kupci na tradicijo ne dajo toliko kot včasih. Sedaj so bolj pomembni dizajn in imidž avtomobila, tehnološki pripomočki, moč in navor, nekje na koncu vsega tega pa poraba. Sedaj so pri Saabu odločeni to ponuditi in ravno testni avtomobil naj bi utelešal vse prej omenjeno.

Popolna kombinacija zmogljivosti
Prvotni razlog za tokratni preizkus jasno predstavlja, kar je pod pokrovom. Prvič gre za motor in sicer 2.0-litrski bencinar, ki mu do polne sape pomaga turbopuhalo. Pod črto je tako za 155 kilovatov moči ali 210 iskrivih vrancev, še bolj pomemben pa je podatek o 300 NM navoru, ki je vozniku na voljo že pri 2.500 vrtljajih. Presenetila nas je predvsem moč motorja in kako jo nabira, saj se le pod znamko 2.000 vrtljajev malenkostno pozna turboluknja, za tem gre vse veliko lažje in se predvsem odvija zelo hitro. S to sliko se zelo dobro ujema tudi šeststopenjski ročni menjalnik, ki lepo sede v roko, še bolje pa pretika, ne zmede se niti, ko želite prestaviti hipoma. Hvalevredna je tudi zvočna kulisa. Še eno posebnost pa predstavlja kratica XWD v imenu. Ta označuje hišni štirikolesni pogon, ki deluje tako, da je v osnovi od 90 pa do 95 odstotkov navora speljanega na prednji kolesni par, elektronika pa stanje pod kolesi preveri kar stokrat v sekundi in po potrebi zadnjemu kolesnemu paru nameni največ 80 odstotkov navora. Pohvaliti velja tudi dejstvo, da so za potrebe XWD spremenili podvozje, ki je sedaj še bolj športno, krmilni mehanizem pa še bolj odziven. Rezultat je tako zelo dolgo nevtralna lega in visoke vstopne hitrosti ter še višje izstopne, pri tem pa velja načelo čim bolj zavita je cesta, tem bolj bo 9-3 užival in vi z njim. Poraba vas, če se boste odločili za takšen model v prvi vrsti ne bo toliko zanimala, a vam jo vseeno navedemo. Na testu smo porabili med 11 in 13 litri, lahko bi šlo še več, manj veliko težje.


Za model 9-3 lahko rečemo, da je prešel prvi lepotilni tretma, kjer so se oblikovalci v precejšnji meri lotili le prednjega konca, na vse ostalo pa pozabili ali le malenkostno spremenili. Še vedno je to pravi športni karavan, ki bo prej kot s prtljažnimi litri, voznika in potnike razvajal s športno vsebino. Obliko sprednjega dela lahko pohvalimo, saj deluje sveže in zelo dinamično, še posebej pa nove LED-diode, ki v stilu nemške svete trojice vozeče pred vami opozarjajo, da prihajate. Bočna silhueta je sicer kar dinamična, vseeno pa se v primerjavi s prednjim koncem rahlo izgubi. Nekoliko bolje jo odnese zadek, ampak le zaradi luči, postavljenih na belo ozadje, čemur smo bili priča tudi že prej.

Dve notranjosti, dva obraza
Ob vstopu vas pozdravijo aluminijasti pragovi, ki vstopajočemu zaradi vgraviranega imena opreme, hitro razodenejo v kako opremljen avtomobil se useda. Na teh v testnem avtomobilu je pisalo aero, kar je pomenilo najbolj opremljeno različico opreme. Notranjost je značilna za tega proizvajalca, kar je tako dobro kot slabo. Izdelana je iz kakovostnih materialov, kvaliteta obdelave je prav tako na visokem nivoju, manj navdušujoča pa je preveč dvodimenzionalna armaturna plošča, ki bi na nekaterih mestih že morala prostor odstopiti bolj modernemu oblikovanju. Predvsem to velja okoli sredinskih zračnikov. Ključavnica za zagon je še vedno med prednjima sedežema, za to, da izvlečete ključ pa ni več potrebno, da je prestavna ročica postavljena v vzvratno. So pa pri saabu črnino notranjosti temeljito "razbili" s sivimi obrobami okrog merilnikov in sredinske konzole, pravilno odebeljen volanski obroč, sicer nekoliko prevelikega premera, pa prav tako okrašujejo ornamenti sive barve. Tudi stopalke so odete v aluminij, počivališče za levo nogo je več kot dobro. Tudi zaradi tega je položaj za volanom zelo dober, prednja sedeža pa telo dobro primeta ter ga držita tudi v hitreje speljanih ovinkih. Različnih odlagališč je dovolj med posebnosti pa še vedno štejemo funkcijo night panel, ki izklopi vse zaslone in merilnike, razen tistega za hitrost. Pri tem pa je osvetljen samo del do zakonsko omejenih 130 km/h, seveda če teh niste že presegli. Če ste, potem je osvetljena celotna skala. Ima pa poleg tega še en varnostni pripomoček, ko dosežete hitrost 130 km/h vas na to, da vstopate v neznano vozilo opozori s štirikratnim blagim piskom.
Z opremskegqa stališča je opreme več kot dovolj, od delnega usnja, ogrevanih sedežev, ksenonskih svetil, parkirnih pomagal do dvoobmočne klime. Tu je seveda tudi ESP-sistem ter kvalitetna avdio naprava, katere izgled pa grajamo zaradi prevelike podobnosti s tistimi v pogojno dražjih chevroletih korejskega izvora. To je za to znamko v tem cenovnem razredu nedopustno. Ergonimja zahteva nekaj navajanja, a večjih pomislekov glede nje nismo imeli, je pa glede prostora na zadnji klopi hitro jasno, da tu prostornost ni igrala primarne vloge, enako velja za prtljažnik, ki v osnovi sprejme zgolj povprečnih 420 litrov, kar ga uvršča v samo sredino tega podsegmenta.


Po ceni premium, po stasu prav tako
Pogled na cenik razodene, da nikakor ne gre za poceni model, ki bi si ga lahko vsakdo privoščil. Osnovna cena za tako opremljenega in štirikolesno gnanega turba znaša 45.190 evrov, z dodatki pa smo prišli na 47.588 evrov evrov. Konkurenca predvsem med nemško trojico pokaže podobno sliko, čeprav konkurenta 9-3 XWD vidimo v subaruju legacy. Zaradi športnega talenta pa tudi v bavarski trojki z x-driveom.