Megane tretje generacije je po svoje korak nazaj kar se tiče drznosti oblikovanja, ko pa ga pogledaš, vidiš, da temu ni tako, saj coupe, ali bolje rečeno trivratna različica, izgleda zelo dinamično, saj izžareva tisto pravo športno poslanstvo.

Pravi Gran Turismo kupe
Po obliki je coupe bližje predhodniku, čeprav je zadek bolj umirjen, a vseeno še lahko govorimo o privlačnji zadnjici. Celotna zunanjost deluje bolj skladno, poteze pa so oblikovalci prevzeli od lagune tretje generacije. Predvsem prednji del deluje zelo športno, poraja se vprašanje, kaj so oblikovalci prihranili za različico RS. Bočna linija je strmo vzpenjajoča proti zadku, kar poudarja dinamičnost, pomisleki se porajajo zaradi asketsko majhnih stranskih oken za tiste v drugi vrsti in pri prostoru za glave. Med vožnjo smo preizkusili tudi to in ugotovili, da tudi višjerasle osebe problemov s centimetri za kolena in glave za čuda ne bi smeli imeti.

Zadek je ponovno skladen, luči všečne in dinamične, vzporednico (glede oblike) lahko najdemo pri modelu TT iz audijevih vrst. Zadek je napihnjen, kar ponovno vzbudi pomisleke glede prostornosti zadka, odprtina pa glede lahkotnosti nalaganja. Prvo teorijo lahko mirno ovržemo, saj z 344 litri sprejme več kot sprva pričakuješ, druga teorija pa žal drži, saj je nalaganje zaradi manjše odprtine in višjega roba oteženo.

Kvalitetna notranjost
Odpiranje para (pre)velikih bočnih vrat odpre zračno in uglajeno notranjost, podobno tisti v razred višje posajeni laguni, kar je dobro. Največji napredek je bil strojen pri materialih in spojih le-teh, saj pomankljivosti nismo našli, čričkov pa ne slišali. Osrednji prostor na sredinski konzoli ponovno zaseda klimatska naprava, ki je sedaj dvoobmočna, zaslon in stikala pa so bolj uglajena in preglednejša. Enako trdimo za avdio napravo, manj pa sta nas prepričala nagnetenost stikal na pripomočku za volanom ter kvaliteta zvoka iz sicer osmih zvočnikov.

Merilniki, vsaj tisti osrednji je postal digitalen, osvetlitev pa je v nežnih belih tonih. Digitalno podajanje hitrosti mu sicer pristoji, posebnost pa predstavlja še sistem tempomata in omejevalnika hitrosti, ki se izpisuje na vrhu in po potrebi obarva zeleno ali rdeče, odvisno od tega ali prekoračujete hitrost ali ne. Predvsem zadnje zahteva nekaj privajanja. Presenetili so nas še položaj za volanom in sedenje na res dobrih prednjih sedežih, ročica šeststopenjskega menjalnika lepo sede v roke, celotno sliko pa poslabšajo preveč skupaj postavljena posamezna prestavna razmerja. Med malenkostne pomanjkljivosti sodi odstotnost ambientalne osvetlitve in osvetljenih ogledal v senčnikih, glede opreme pomislekov, razen parkirnih pomagal, nismo imeli.


Tudi naložen z dovolj moči in navora
Motor na papirju ne obljublja Valhale (mesto, kamor po smrti romajo duše junaških Vikingov), v praksi pa prinese prav to. Iz 1,5-litra prostornine iztisne več kot zadostnih 78 kW in dovolj zgledno pospešuje tudi pri večji naloženosti in vožnji navkreber. Da ne bo pomote, športnik ta motor vseeno ni, je pa povsem spodoben varčnež, ki je pisan na kožo večini voznikom. Hvalimo šest prestavnih razmerij menjalnika, grajamo pa glasnejše delovanje v višjih vrtljajih. Med minuse štejemo zavorno pot, se pa megane coupe ponovno odkupi z vzorno in dolgo nevtralno lego na cesti.

Dci agregat se je na 100 kilometrov dolgi poti zadovoljil s slabimi sedmimi litri plinskega olja, priganjanje prinese povišek kvečjemu za pol litra. Cenovno presenečenj ni, saj se je cena testnika močno približala dvajsetim tisočakom, kar pa je glede na konkurenco še povsem sprejemljivo. Dobite pa zato veliko opreme, dovolj zmogljiv in varčen motor ter obliko, ki se je ne bi branil tudi kakšen model boljšega kupejevskega pedigreja in značke na nosu.