- Dacia sandero stepway ostaja preprost in robusten, a višja oddaljenost od tal mu omogoča več samozavesti tudi na slabših cestah in makadamu.
- Novi motor eco-G 120 je v primerjavi s predhodnikom bolj suveren.
- Samodejni menjalnik je pomembna pridobitev, saj predvsem v mestu precej olajša vsakdanje vožnje.
- Plin LPG ostaja ena največjih prednosti različice eco-G, saj lahko ob ugodnih cenah plina zmanjša stroške vsakodnevne uporabe.
- Kombinacija 120 'konjev', avtomatike in LPG je sandero stepway iz racionalnega nakupa spremenila v precej bolj vsestranski in zanimiv avtomobil.
Dacia sandero stepway je eden tistih avtomobilov, pri katerih je težko govoriti o velikih spremembah, ne da bi hkrati ugotovili, da je bistvo ostalo enako. Čeprav je postal dražji in v osnovi stane le malce manj od dvajsetih evrskih tisočakov, še vedno gre za preprost, cenovno dostopen in predvsem uporabno zasnovan avtomobil, ki privlači tudi z malce višjo karoserijo in robustnejšim videzom.
Pod pločevino se je v zadnjem obdobju vendarle zgodilo nekaj pomembnih sprememb. Precejšnje prenove je bila deležna tudi motorna ponudba, med katero je gotovo zanimiv motor s pogonom na utekočinjeni naftni plin LPG eco-G 120, ki so ga tokrat preskusili. Novi motor je v ponudbi zamenjal prejšnji motor na utekočinjeni naftni plin eco-G 100. Hkrati ga je za doplačilo dobrih dveh tisočakov možno kupiti tudi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko, kar je tudi pomembna pridobitev za Dacijin najmanjši model.
Samodejni menjalnik namreč precej spremeni značaj avtomobila, saj je v primerjavi z ročnim vožnja precej bolj sproščena. To se ne pozna toliko na podeželskih cestah in avtocestah, kot v mestu, kjer kombinacija motorja in avtomatike pokaže eno svojih največjih prednosti. Hkrati ostaja Sandero dovolj lahek in okreten, da se v urbanem okolju znajde brez težav.
In prav tukaj se pokaže največja razlika v primerjavi s starejšim testnim sanderom s pogonom na plin LPG. Če je bil prejšnji sandero z motorjem eco-G100 z močjo 73 kilovatov, oziroma 67 kilovatov ob delovanju na bencin, predvsem dovolj zmogljiv za vsakodnevno uporabo, je z novim 90-kilovatnim motorjem eco-G 120 precej bolj suveren. Še pomembnejše je, da dodatna moč pride prav v vseh tistih trenutkih, ko je bil starejši motor že nekoliko na meji svojih zmogljivosti, se pravi pri vključevanju na avtocesto, prehitevanju ali vožnji z več potniki in prtljago.
Posebnost pogona eco-G je seveda možnost uporabe bencina in utekočinjenega naftnega plina. To je pravzaprav eden ključnih razlogov, zaradi katerih je ta različica zanimiva. Z njim dobite zmogljivejši motor, samodejni menjalnik in možnost uporabe energenta, ki je praviloma cenejši od bencina. Če je v bližini dovolj črpalk za LPG in večino časa vozite na plin, lahko precej prihranite pri stroških vsakodnevne uporabe.
Predvsem pa imate majhen avtomobil z velikanskim dosegom. Na plin z lahkoto presežete razdaljo 700 kilometrov, z bencinom pa se približate osemstotim in se precej ali povsem približate tovarniško navedenemu največjemu dosegu 1.590 kilometrov. Poleg tega navajajo, da lahko zgolj z vožnjo na plin prihranite od 30 d0 40 odstotkov stroškov za gorivo, kar tudi nekaj velja.
Za nosilno osnovo avtomobila sicer še naprej skrbi modularna platforma CMF-A, ki jo Dacia uporablja skupaj z nekaterimi Renault-Nissanovimi sorodniki, vendar v nekoliko bolj preprosti specifikaciji. To je ena od stvari, ki sandera jasno loči od dražjih avtomobilov istega koncerna.
Dodati je treba, da se pravega pomanjkanja tehnologije ni čutilo niti prej, še manj pa zdaj, v prenovljenem sanderu, ko je denimo na voljo tudi z digitalno armaturno ploščo. Ima podobne funkcionalnosti kot v dusterju ali bigsterju, ter tudi soliden infozabavni sistem. Tudi nabor asistenčnih sistemov se je, tudi zaradi zahtev EU, precej povečal, sandero pa ima po novem tudi gumb,s katerim jih lahko izključite oziroma uporabljate nabor, ki si ga uredite po svoje. Občutek na volanu je sicer še naprej soliden, podvozje pa zna presenetljivo dobro prenesti tudi slabše podlage.
To je seveda predvsem prednost različice stepway. Višja oddaljenost od tal pri njem ni zgolj oblikovni dodatek, ampak omogoča, da se voznik z ekipo brez večjih skrbi odpravi na makadam, slabše urejene ceste ali na kakšno bolj razrito dovozno pot. Seveda sandero stepway ni terensko vozilo, vendar se v vsakdanji uporabi na terenu pogosto obnaša bolj samozavestno kot klasični mestni avtomobil.
Mogoče bi lahko dobil električno zadnjo premo in s tem štirikolesni pogonski sklop, ki bi se ga v tem avtomobilu marsikdo razveselil, a za zdaj elektrika poganja le električno parkirno zavoro, ki lahko deluje samodejno. Na prvi pogled je to ena tistih novosti, ki jih je težko postaviti med velike prodajne adute, vendar se njena uporabnost pokaže zelo hitro.
Velja torej, da je sandero stepway z novim motorjem na utekočinjeni naftni plin eco-G 120 naredil pomemben korak naprej. Če je bil prej s podobnim pogonom predvsem racionalna izbira za tiste, ki jim je bila pomembna cena, ga je zdaj v kombinaciji s samodejnim menjalnikom precej lažje priporočljiv tudi vozniku, ki si želi od majhnega cenovno dostopnega avtomobila tudi nekaj več udobja in zmogljivosti.
