Avto
2939 ogledov

Volkswagnov paradni konj prenapreden za slovenske ceste?

Pametni tempomat Andrej Leban
Volkswagen arteon je primer avta, ki zaradi svoje napredne varnosti niza nagrade, ko pa zapelje v Slovenijo, njegov paradni asistenčni sistem mrkne. Zakaj?

Najbolj napredni avtomobili imajo v Sloveniji lahko problem - njihovi sistemi zaradi nekompatibilnosti s slovensko infrastrukturo (še) ne delujejo. Že lani smo opozorili na primer modela volvo XC90, po specifikaciji Euro NCAP varnostno še vedno najbolj naprednega avta, ki pa je zaradi nevzdrževanja cestnih oznak v Sloveniji oslepel.

Najnovejši primer, ki ima težave s slovenskimi cestami, je volkswagen arteon. Je prvi volkswagen, ki uvaja tehnologijo predikativnega radarskega tempomata. Gre za tehnologijo, ko avto ob vklopljenem tempomatu bere znake s pomočjo kamere in z navigacijskih kart ter samodejno prilagaja hitrost aktualni omejitvi na cesti. Tovrstni sistem spada v tretjo izmed štirih stopenj delovanja inteligenčnih pomočnikov za hitrost (ISA), ki bodo tudi na zahtevo EU v prihodnjih letih postali vse bolj množični v avtomobilih. 

A pri uvozniku so ob predstavitvi avta pojasnili, da napredni tempomat v Sloveniji še ne deluje, kot ne deluje niti v nekaterih drugih državah (Italija, Portugalska, Balkan ...) Zakaj?

"Po informacijah, ki smo jih prejeli iz tovarne, predikativni tempomat v Sloveniji ter v nekaterih ostalih evropskih državah trenutno še ne deluje zaradi pomanjkljivih podatkov, ki se nahajajo v samih navigacijskih kartah. Prav tako tovarna Volkswagen na trgih, kjer sistem ne deluje, še izvaja testiranja. Takoj, ko bodo zadovoljni z opravljenimi testiranji, bodo sistem aktivirali za vsako posamezno državo," so pojasnili pri uvozniku za VW Porsche Slovenija. 

Podatki so, le do arteona še niso prišli

"V Sloveniji je že nekaj časa vsa postavljena signalizacija prevedena v ustrezni elektronski zapis s pomočjo za to usposobljenih sistemov. Baza se večinoma tudi ustrezno osvežuje," pravi Brane Nastran vodja Prometno-informacijskega centra za državne ceste. "Z naše strani torej v osnovi ni ovir, da ne bi bili taki podatki preneseni v podatkovne baze podjetij, ki zagotavljajo kartografijo za vozila." Po njegovem mnenju tako očitno pri Volkswagnu doslej ni bilo dovolj komercialnega interesa, da bi za delovanje sistema v Evropi aktivneje poskrbeli. 

Bulčeva pritisnila na plin

Slovenija je v preteklih letih veliko zamujala glede uvajanja naprednih digitalnih sistemov za nadzor prometnih tokov. Spomnimo le na nesrečni TMC, ki tudi danes za razliko od zahodnih držav na marsikateri navigacijski napravi ne deluje ali pa deluje na precej osnovnejši ravni obveščanja voznikov o dogodkih v prometu. Posodobitev sistema TMC je ena od prioritet, obljublja Nastran.

TomTom navigacija | Avtor: TomTom TomTom

V zadnjem času Slovenija sicer bolje lovi tempo pri sodobni infrastrukturi, ki bo v pomoč vozniku pri podajanju informacij, vozilom pri učinkovitejši vožnji in nadzornim centrom pri vodenju prometa. Kljub temu pa ostaja tudi pogoj (komercialne) pripravljenosti pri ponudnikih digitalnih navigacijskih kart (Navteq, Tele Atlas ...), da te spremembe upoštevajo in vgradijo v svoje sisteme, ki jih nato prodajajo naprej avtomobilskim proizvajalcem v obliki vgradnih navigacij. 

Nastran glede avtonomne vožnje, ki vse bolj prodira v avtomobile, pravi, da sicer današnja vozila zmorejo določene elemente samodejne vožnje opravljati samostojno, a koraka naprej ne bodo mogla narediti sama, temveč se bodo morala neposredno povezovati z obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri. Vsa ta načela, protokoli in integracija komunikacij so še v fazi razvoja, ki pa se je zadnje čase na vseevropski ravni močno pospešila prav zaradi angažiranosti komisarke za transport Violete Bulc v trenutno ključni projekt C-ITS kolaborativnega inteligentnega transportnega sistema.

Stanje pri robnih označbah se izboljšuje

Tudi če pustimo vso digitalno tehnologijo ob strani, Slovenija zaostaja pri nekaterih elementarnih stvareh. Med njimi je robno označevanje cest, ki je z zakonom in pravilniki natančno določena, saj bistveno vpliva na varnost prometa, najsi ima avto samo štiri kolesa, ali pa tudi napredno asistenčno tehnologijo. A se v zadnjih letih zaradi pomanjkanja sredstev to barvanje preprosto ni izvajalo. Risale in obnavljale so se le sredinske črte in bistvene talne oznake (prehodi za pešce, puščice ...).

Na Direkciji za infrastrukturo obljubljajo, da je letos in prihodnje leto zgolj za talne označbe namenjenih 5,8 oziroma 5 milijonov evrov, tudi robne oznake pa da se po novem obnavljajo. Tako naj bi tudi sistemi, ki preprečujejo nenamerno zapuščanje voznega pasu, bolje delovali.

andrej.leban@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • allstarr111 19:56 11.julij 2017.

    Zdele bi mogl tistega gospoda ŠTABO ex policjota ki si je dobro postlal z agencijo.

  • sasquatch 19:56 11.julij 2017.

    kje spiš, da te ne ukradejo? :)

  • Omega_v6 19:56 11.julij 2017.

    No in kaj sedaj nato poreče politika,ki trdi,da ji gre le za varnost državljanov!? Sedaj naj trdijo,da jim ne gre zgolj za inkasantstvo!! Ceste imamo po večini uničene neoznačene edino inkasante v modrem lahko srečaš povsod!! Sedaj,ko patrulirajo v parih ...prikaži več jih videvamo tudi na gozdnih poteh!! Ne vem kako jim tam vlečejo "radari"!?