Avto
1 ogledov

Vsak liter bencina kmalu zasoljen?

Cestna luknja Pixsell
Z bencinskim tolarjem smo gradili avtoceste, z bencinskim evrom bomo morda kmalu krpali vse ostale ceste. Letna dajatev za uporabo za uporabo cest si že dolgo ne zasluži tega imena.

V zadnjem času se med možnimi rešitvami za stalen vir financiranja vzdrževanja državnih cest omenja tudi bencinski cent. Slovenija je v preteklosti tak model financiranja infrastrukture že poznala - z bencinskim tolarjem je zbirala sredstva za gradnjo avtocest, med letoma 1998 in 2008 se je teh sredstev nabralo za dobro milijardo evrov.

V Sloveniji smo bencinski tolar, ki je predstavljal temeljni vir vzdrževanja in gradnje avtocest, plačevali od leta 1998 do leta 2008.

Bencinski tolar je bil uveden z zakonom o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji, novela zakona iz leta 2002 pa je določila, da se za gradnjo avtocest v proračunu za leto 2003 zagotovi najmanj 37 milijard takratnih tolarjev (to je približno 150 milijonov evrov) in v naslednjih letih najmanj v znesku, ki je realno enak tistemu iz leta 2003.

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo v desetih letih po zaključnem računu izplačana dobra milijarda evrov. Največ teh sredstev je bilo izplačanih v letu 2003, in sicer 35,2 milijarde tolarjev (146,9 milijona evrov), v letu 2004 jih je bilo 23,5 milijarde tolarjev (dobrih 98 milijonov evrov), v letu 2007 dobrih 13 milijonov evrov in v zadnjem letu, torej letu 2008, 15,5 milijona evrov.

Občine si želijo novega sistemskega vira

Če smo z bencinskim tolarjem nekoč zbirali sredstva za gradnjo avtocest, so zdaj oživele ideje o bencinskem centu, ki bi lahko predstavljal stalen vir financiranja vzdrževanja močno načetih 6000 kilometrov državnih cest.

Uvedbo bencinskega centa predlaga Združenje občin Slovenije. Po njihovem predlogu bi v letu 2015 bencinski cent znašal 4,5 centa na liter motornega bencina in plinskega olja za pogonski namen ter 0,135 centa na kilogram utekočinjenega naftnega plina za pogonski namen. V prihodnjih letih bi se znesek zvišal na devet centov na liter oziroma na 2,7 centa na kilogram.

Gre le za eno od idej zbiranja stalnih virov financiranja vzdrževanja državnih cest. Direkcija za infrastrukturo denimo predlaga oblikovanje cestnega sklada. Zadnjo besedo o tem, kako zagotoviti sredstva, bo sicer imela vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo.

Komentarjev 3
  • Ferluci 18:45 16.januar 2015.

    "Sredstva za uporabo cest se pri registraciji se že od Pahorjeve vlade dalje stekajo v železnice... " Še en dokaz več, kako butasti so bili Pahorjanci že od nekdaj in še vedno so.

  • puys 10:44 15.januar 2015.

    Komunisti vedno služijo na račun voznikov. Zakaj pa pravzaprav plačujemo cestnine vsako leto ??? Kam gre ta denar?

  • Papaja Popi 16:34 14.januar 2015.

    Ah, ja, vedno eno in isto!Požrešna država!Kaj je novega v deželi tej ?