Recimo brazilska manekenka Adriana Lima, ki je oznanila, da devištvo hrani za zakon. Adriana, ki je
sicer v zvezi z enim od najbolj popularnih srbskih košarkarjev, pravi, da je to zanjo zelo pomembno
in mora njen moški to razumeti. Kaj pravi on na to, ni povedala, vsekakor pa mu mnogi moški
zavidajo prihodnost, sedanjosti pa prav nič.
Če je ženska že starejša, gre običajno v takšnih primerih za religiozno prepričanje, redkeje
povsem osebno. Takšna ženska je torej pripravljena podariti svoj največji zaklad izbranemu moškemu
le, če ji bo nataknil prstan. Kar je sicer lep obred in čudovita potrditev obojestranske
naklonjenosti. Kaj pa, če izbrancu ceremonije in papir ne pomenijo kaj dosti ali pa si jih sploh ne
želi? Obe želji sta povsem človeški in zakaj bi katerakoli imela prednost? Ampak če naj bi se vse
skupaj končalo z ekstatično združitvijo, bo nekdo moral popustiti.
"Če me ima zares rad, bo to on. Bo že potrpel," si bo mislila. Do ušes zaljubljenemu (a
drugače vzgojenemu) moškemu se nekaj mesecev odrekanja ne bo zdelo pretirana žrtev, ne bo pa tudi
navdušen. Med drugim ga bo skrbelo, da bo na poročno noč ugotovil, da je neodzivna kot ohlajeno
truplo. Ali pa, da ji ni kos. Če se zakon začne s težavami v spolnosti, ni najbolj spodbudno.
Razumljivo je, da religija, okolje ali starši ne spodbujajo razvratnega seksualnega vedenja, ni pa
razumljivo, da si zatiskajo oči pred tem, da je (ne)skladnost med rjuhami zelo pomembna za odnos.
Pravzaprav je hecno, da nekdo pričakuje, da se bo vse odvijalo v pravi smeri samo od sebe le zato,
ker bo sledil nekakšnim moralnim zavezam okolja (ki jih je ponotranjil in jih ima za svoje).
Adriana naj pove
Živalsko vznemirjen moški v najboljših letih, ki si želi seksa z ljubljenim dekletom, se mora
torej podpisati pred matičarjem. Če je njegova presoja zaradi nepotešene strasti in romantičnih
procesov zamegljena, se bo za kaj takšnega odločil hitro, kdaj še prehitro. Ne po enem letu, najbrž
po nekaj mesecih, smo zapisali. Kako dobro pa nekoga spoznaš v tako kratkem času? Resda poznamo
ljubezni na prvi pogled, ki počivajo v skupnih grobovih, nekaj pa je tudi tistih, ki so pod zemljo
pomagale druga drugi. Seveda obstajajo dolgoletna prijateljstva, ki se šele pozneje prelevijo v
romanco, a to ne pomeni, da jima bo v postelji mehko postlano.
Če se recimo takšen zakon ne obnese prav zaradi spolnosti, je konec zveze verjetno bolj
grenak, kakor če bi par že prej izkusil, da je pričakovana naslada lahko pravzaprav grenka.
Nasproti si torej stojita pravica do poroke in pravica do uživanja življenja tudi na koruzi in
gotovo ima vsak svoj prav. A bolj razumno se zdi, da se človek z določeno mero previdnosti preda
strastem, še preden ugotovi, da ga je prav strast zapeljala v neprevidnost. Adriana pa naj še pove,
ali se ji zdi izguba devištva darilo ali žrtev.
Dala bo ... a po poroki
Devištvo je spet v modi, zagovarjajo pa ga celo najbolj seksi planetarne manekenke, ki so bliže tridesetim kot dvajsetim.